Strnjena naselja še niso opredeljena, zato ni jasno, kje naj bi prepoved veljala.

Ključne besede: lesna biomasa, energetski zakon, vgradnja novih peči, strnjena naselja

Predlog zakona omejuje oziroma v določenih primerih celo prepoveduje uporabo lesne biomase. Predlog navaja, da imajo kot primarni vir ogrevanja na območju strnjenega naselja drugi obnovljivi in nizkoogljični viri energije prednost pred lesno biomaso, v strnjenih naseljih pa celo prepoveduje vgradnja kotlov na trda goriva. Kaj so strnjena naselja še ni opredeljeno zato tudi ni jasno, kje naj bi prepoved veljala.

Taka prepoved uporabe lesne biomase bi mnogim povzročila bistveno večje stroške ogrevanja. Prodaja lesa kot energenta pomeni za kmetije pomemben vir prihodkov. Posledica bi bila tudi energetska revščina, saj si mnogi ne bi mogli privoščiti drugačnega ogrevanja. Če ne bo dovoljena vgradnja novih kotlov na trda goriva, se bo podaljševal čas uporabe starih, kar bo ohranjalo raven izpustov, ki bi jih lahko znižali, če bi vgradili sodobnejše kurilne naprave na trda goriva.

KGZS predlaga, da se iz predloga zakona črta vsakršno omejevanje uporabe lesne biomase.

Pridobitev služnosti s priposestvovanjem

V trenutno veljavnem energetskem zakonu obstaja pravica izvajalca gospodarske javne službe do priposestvovanja. Z vidika ustavne pravice do varstva lastninske pravice in pravice, da je lastnik v primeru omejitve in odvzema lastnine zaradi javne koristi, upravičen do odškodnine, KGZS predlaga dopolnitev predloga zakona tako da bo zagotavljal ustrezne odškodnine lastnikom v primeru omejitve lastninske pravice zaradi javne koristi. Zakonski predlog naj tudi za primere priposestvovanja služnosti v javno korist ali sklenitev pogodbenega služnostnega razmerja, vključi dolžnost plačila odškodnine na podlagi predhodnega izračuna ustreznega strokovnjaka.

Razlastitev in omejitev lastninske pravice

Predlog predvideva pravico investitorja, da v primeru neuspešnega predloga za sklenitev odkupnega pogodbenega razmerja predlaga postopek razlastitve. KGZS ocenjuje, da ni potrebe, da se razmerja urejajo zgolj z odkupom ali razlastitvijo. Glede na to, da ima npr. sončna elektrarna omejeno življenjsko dobo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije predlaga sprva sklenitev dolgoročnega zakupnega razmerja z ustrezno mesečno oziroma letno rento. Na ta način se ne bi izgubljalo kmetijskih površin, ampak bi se jih samo začasno izvzelo iz kmetijske rabe (čas življenjske dobe sončne elektrarne), kasneje pa bi lastnik z njimi zopet samostojno upravljal in lahko in morebiti tudi prideloval hrano. KGZS predlaga, da se sprva predvidi sklenitev dolgoročnega zakupnega razmerja in šele v primeru da vzpostavitev zakupnega razmerja ne uspe neuspelega poskusa odkup ali razlastitev.

------------------------