Prilagoditev kmetovanja novim razmeram

Prilagoditev kmetovanja novim razmeram 2022

Zaradi vojne v Ukrajini z marcem 2022 na tem mestu podajamo različne nasvete za blažitev stanja na kmetijah.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) budno spremlja stanje varnosti preskrbe s hrano po vsem svetu prek združenj na EU ravni COPA COGECA ter na podlagi stanja v Sloveniji. Obstaja namreč upravičena bojazen, da bodo države z omejevanjem mednarodne trgovine skrbele predvsem za lastno oskrbo na trgih pšenice, ječmena, oljnih semen in koruze za prehrano ljudi in živali. Kratkoročne napovedi oskrbe z energenti ter tudi gnojili niso optimistične. Napovedujejo se namreč dvigi cen gnojil, žita, energentov, kar bo ob že tako visokih vstopnih cenah še dodatno otežilo položaj slovenskih kmetov. Prav tako je zaradi pomanjkanja in občutno povišane cene gnojil vprašljiva letošnja setev, podražila se bo tudi krma. To lahko vodi v še večje opuščanje kmetovanja, kar pa si ob napovedanih zaostritvah razmer na prehranskem trgu zagotovo ne moremo privoščiti, saj bi to pomenilo še večjo odvisnost od drugih. Zato moramo spremeniti določene ustaljene tehnologije, setveno sestavo in izkoristiti lastne vire hranil za rastline in živali.

V Javni službi kmetijskega svetovanja pripravljamo vrsto koristnih nasvetov, kako se hitro prilagoditi novim razmeram.

Aktualna tehnološka navodila v rastlinski pridelavi

Poljščine

Vrtnine

Pridelava krme

Optimiziranje prehrane živali

Govedoreja

  • UPORABA MEŠANIC OZIMNEGA KRMNEGA GRAHA IN ŽIT V PREHRANI DOMAČIH ŽIVALI
    Žita v mešanici povečajo sposobnost siliranja, ker vsebujejo več lahko topnih sladkorjev in povečujejo vsebnost suhe snovi v mešanici. Grah v mešanici povečuje delež beljakovin v krmi (grah cca. 25 %, žita od 9–13 %), poveča prebavljivost (vsebuje malo surove vlaknine) in tudi energetsko vrednost krme (vsebuje veliko škroba). Kvaliteta krme je odvisna od deleža graha v krmi, zrelosti in tudi sorte. Priporoča se mešanica približno 70 % graha in 30 % žit (lahko tudi 50:50): VEČ…
  • VKLJUČEVANJE METULJNIC, PREZIMNIH IN NEPREZIMNIH DOSEVKOV V PREHRANO DOMAČIH ŽIVALI
    Z 1 kg krmnega boba lahko nadomestimo hranilno vrednost 0,6 kg koruznega zrnja in 0,4 kg sojine moke, z 1 kg krmnega graha nadomestimo 0,8 kg koruznega zrnja in 0,2 kg sojine moke in z 1 kg sladke lupine 0,3 kg koruznega zrnja in 0,7 kg sojine moke. Zrnje vseh je primerno za krmljenje pitancev, molznic, prašičev, konjev in perutnine: VEČ…
  • OPTIMIRANJE PREHRANE DOMAČIH ŽIVALI
    Ne glede na to, ali živali krmite s pripravljenimi krmnimi mešanicami, ali s krmo, ki jo pridelate na kmetiji, morate zagotoviti, da vsak obrok pokrije bistvene prehranske zahteve vsake živali v različnih obdobjih prireje. V prispevku je razložena pomembnost analiz krme in pomen pravilnega odvzema vzorca krme za analizo.
    Optimiranje prehrane domačih živali: VEČ…
    Vzorčenje in analiza krme (posnetek): VEČ… 
  • PREHRANA KRAV MOLZNIC
    Kmetije, ki so usmerjene v prirejo mleka se srečujejo z zahtevnimi postopki dela. Osnovi cilj vsakega rejca je, da s svojim delom na kmetijskih površinah za pridelovanje krme priredi čim več mleka, s prodajo le-tega pa pokriva stroške prireje. V prispevku je predstavljena pridelava kakovostne osnovne krme, krmljenje krav molznic v različnih obdobjih prireje, pravilna prehrana in oskrba molznic in drugo: VEČ… Krajše, s primeri obrokov: VEČ… 
  • KETOZE PRI MOLZNICAH
    Ketoza je presnovna bolezen, ki prizadene skoraj tretjino krav v obdobju od telitve do 7. tedna po porodu. Živali najpogosteje zbolevajo za subklinično obliko (prikrita oblika). V prispevku so predstavljene vse tri oblike ketoze in kako jih odkrijemo: VEČ…
    Metode ugotavljanja ketoz v hlevu s pomočjo merilnika Več…
  • REJA KRAV DOJILJ
    Cilji reje krav dojilj so dolgožive in dobro plodne krave, telitev zdravega teleta vsako leto, prilagoditev mlečnosti krav potrebam telet, visoki dnevni prirasti in telesna teža pri odstavitvi telet, ustrezni (nizki) skupni stroški krme. V prispevku so predstavljeni vplivi na potrebe po hranilnih snoveh, potrebne površine za krmljenje in krmljenje krav dojilj glede na obdobje prireje: VEČ…
  • PREHRANA PITANCEV
    Obroki za pitance se prilagodijo voluminozni krmi, ki je na kmetiji. Pitance lahko krmimo pretežno s travno ali s koruzno silažo. Na hribovitem območju je v obrokih več travne silaže, na ravninskem območju pa temelji pitanje predvsem na koruzni silaži. Za dober uspeh in učinkovitost pitanja ter ohranjanja zdravja živali, moramo poznati potrebe oz. normative za pitanje in temu prilagoditi obroke ter tehnologijo reje (enotni TMR za vse kategorije ali fazno krmljenje). Intenzivnost (višina dnevnega prirasta) in čas pitanja ter težo živali ob zakolu je potrebno prilagoditi osnovni krmi na kmetiji, pasmi, cenam močne krme in odkupnim cenam mesa na trgu: VEČ…
  • SREDNJE INTENZIVNO in INTENZIVNO PITANJE TELIC
    Telice v primerjavi z biki zaključijo pitanje hitreje in pri nižjih težah, imajo v povprečju nižje dnevne priraste, nekoliko boljšo zamaščenost, lahko imajo tudi slabšo konformacijo ali omišičenost in tudi nekoliko nižji klavni izplen v primerjavi z biki. V prispevku je prikazan primer obroka z 80 % travne silaže in 20 % koruzne silaže pri srednje intenzivnem pitanju: VEČ…
    V prispevku je prikazan primer obroka za intenzivno pitanje telic od teže 250 do 600 kg in povprečni dnevni prirasti 1100 g (osnovni obrok 80 % koruzne silaže in 20 % krme s travinja): VEČ…

Več informacij lahko preberete tudi v teh tiskanih gradivih:

  • TOPLAK, A., KIRBIŠ, A., HOHLER, A., 2021. Rezultati laboratorijskih analiz travne in koruzne silaže. Lisasto govedo, št. 28, stran 21-22.
  • TOPLAK, A., 2019. Mlečni nadomestek za teleta – velika izbira in težka odločitev. Lisasto govedo, št. 25.
  • TOPLAK, A., 2021. Ketoza pri kravah molznicah. Lisasto govedo, št. 27, stran 7-9.
  • TOPLAK, A., 2021. Prehrana goveda. Novice kmetijske svetovalne službe Radlje ob Dravi, stran 15-17.
  • TOPLAK, A., 2020. Zdravstveno varstvo goveda. Tehnološki list,  stran 26.

Drobnica

Prašičereja