Letalska protitočna obramba v Sloveniji
Kmetijstvo in okolje, Sporočila za javnost, Gospodarjenje, Obvestila za javnost, Kmetijstvo |
Od leve proti desni Roman Žveglič, Filip Tobias, moderatorka, Irena Šinko, Anton Medved
V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije je na 60. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra potekala okrogla miza o učinkovitosti letalske obrambe pred točo, ki jo imamo v Sloveniji. Podnebne spremembe in s tem ekstremni vremenski pojavi so vedno bolj pogosti. Številna neurja in nevihte, ki jih pogosto spremlja toča, vsakoletno povzročijo večmilijonsko škodo. Ta pa se ne pojavlja le na kmetijskih pridelkih, temveč tudi stavbah, avtomobilih in drugem premoženju. Govorci so se strinjali, da se mora v Sloveniji vzpostaviti sistemska obramba pred točo, in sicer na področju celotne Slovenije.
Ključne besede: toča, protitočna obramba, naravne nesreče
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je dejala, da je škoda, ki nastane v primeru toče, bistveno višja, kot so premije, ki jih plačuje kmetijsko ministrstvo. »Težava je v tem, da v Sloveniji nimamo enotnega stališča o tem, ali bomo izvajali protitočno obrambo ali ne,« je povedala Irena Šinko. Poudarila je, da sama ne more narediti nič drugega, kot da poda pobudo za vzpostavitev sistemske obrambe pred točo.
Letalska obramba pred točo trenutno poteka v Letalskem centru Maribor, izvaja pa se na območju SV Slovenije. Toča se velikokrat pojavlja prej, preden je izvedeno javno naročilo za obrambo proti toči. Filip Tobias, predsednik Letalskega centra Maribor je podal predlog, da bi za čas do prihodnje pogodbe naredili aneks, s katerim bi bili upravičeni, da lahko ukrepajo. »S tem bi lahko rešili veliko nejevolje,« je poudaril Tobias. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič je dejal, da je treba pripraviti sistemski zakon za področje celotne Slovenije: »Imamo dovolj letalskih centrov. Če imajo v drugih državah dobre prakse, ne vem, zakaj tega ne bi mogli prenesti v slovenski prostor.« Poudaril je, da toča in neurje delajo veliko škodo tudi drugje, ne le na kmetijskih površinah. Velikokrat je prizadeta tudi celotna infrastruktura. Zato se je treba zavedati, da so v to zgodbo vpletene tudi ostale panoge.
Kako pa težavo s točo in neurji rešujejo v tujini? Frank Kasparek, vodja protitočne obrambe v Nemčiji je povedal, da imajo tam razvejano mrežo sofinanciranja. Obrambo proti toči tam financirajo regije, mesta, kmetijska podjetja, pa tudi zavarovalnice. »Zavarovalnice želijo tako znižati stroške za izplačevanje škod,« je dejal Kasparek. Vodja slovenske protitočne obrambe Darko Kralj iz Letalskega centra Maribor pa je dejal, da so ravno namenska sredstva največja težava Slovenije. »Napredne tehnologije, ki jih poznajo v tujini, pri nas poznamo in imamo dostop do njih, zato da pa bi jih prenesli v Slovenijo, imamo pa občutno premalo sredstev,« je razložil.
Govorci so se zedinili, da imamo v Sloveniji ogromno znanja in priložnosti za vzpostavitev učinkovitejše protitočne obrambe. V Sloveniji imamo namreč edini program šolanja za obrambo pred točo. Potrebna je le temeljita uskladitev politike in stroke.