Ključne besede: mladi prevzemniki, kmetijstvo, srečanje, KGZS, ZSPM, SIP

Udeležence srečanja je pozdravil direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Janez Pirc, ki je izrazil zadovoljstvo nad številno udeležbo na tradicionalnem srečanju mladih prevzemnikov, ki omogoča izmenjavo znanj in povezovanje. Izrazil je razumevanje nezadovoljstva kmetov glede pogojev kmetovanja, ki ga omejuje obsežna zakonodaja, in so pogosto oddaljeni od realnosti. Številni predpisi omejujejo kmetovanje znotraj držav evropske unije in so »voda na mlin« uvozu hrane iz tretjih držav. Pirc je izpostavil dobro sodelovanje kmetijskih organizacij ter strokovnih služb v kmetijstvu, ki so skupaj dosegle številne rešitve, med drugim tudi popravek glede vsebine intervencije Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov, ki omogoča njeno lažje izvajanje. Ob tem je opozoril, da ne smemo pozabiti na socialno varnost starejših, ki so kmetije gradili. »Stanje v kmetijstvu je resno, na kar opozarjajo tudi protesti slovenskih kmetov. Ni lahko, a morda je pri vsem skupaj najležje organizirati protest, ki mu morajo slediti pogajanja. Pri tem je nujno strniti vrste in opredeliti cilje ter vstopiti v pogajalski proces, ki zahteva veliko znanja, veščin ter vključitev vseh deležnikov. Pogajanja je treba pripeljati do cilja ter biti pripravljen sprejemati tudi kompromise.«

Da pot ne bo preprosta, a bo vredna, kot je vreden poklic kmeta, je v svojem nagovoru poudarila predsednica ZSPM Anja Kastelic. Žal ji je, da je pristojno ministrstvo odstopilo od partnerstva priprave 8. srečanja mladih prevzemnikov kmetij ter zavrnilo udeležbo ključnih odločevalcev na samem dogodku. Glede kmetijske politike je poudarila, da v nezavidljivem položaju niso le slovenski kmetje, da gre za prelomno obdobje kmetov Evropske unije. Vsem je skupno, da želijo kmetovati v normalnih pogojih. Izrazila je skrb in hkrati utrujenost nad dejstvom, da ostajajo kmetje kljub trudu nerazumljeni. A kljub vsemu verjame, da ima to delo smisel. Razlog za kmetovanje je pripadnost podeželju, kmetijstvu, »ko srce res bije za tisto, kar delaš«.

Poudarila je pomen aktivnosti na vseh družbenih ravneh ter biti odziven znotraj stanovskih organizacij, kar mora pripeljati do želenih sprememb. »Ključno je, da smo povezani in enotni,« je prepričana Kasteličeva. Ob tem opozarja tudi na potrebo po samokritičnosti in sprejemanju, poslušanju in uskladitvi. »Predvsem pa biti odprti za vsa nova znanja, konec koncev je vsaka kmetija zgodba zase, ima svoj potencial, ki ga je treba izkoristiti na svoj način. Za to pa potrebujemo znanje. Tudi to je namen tovrstnega druženja,« je še povedala in napovedala začetek regijskih srečanj ter pripravo grobega osnutka strategije slovenskega kmetijstva skozi oči pravih kmetov. »Proteste je treba enkrat zaključiti. Povezanim in enotnim nam mora uspeti.«