Upravni odbor KGZS (UO) namreč meni, da predlagane spremembe zakona o ohranjanju narave z več določbami omejujejo izvajanje kmetijske in gozdarske dejavnosti ter ne ponujajo ustreznih rešitev zanje. Predvsem se ne strinjajo glede obravnave škod po zvereh in načinom povračila zanje. Predlagane določbe namreč postavljajo oškodovanca v izrazito podrejen položaj. Predlogi so na eni strani zelo strogi glede pogojev za prejem odškodnine, hkrati pa zelo omejevalni glede pomoči pri zaščiti, saj dodatno pomoč pogojujejo z vključenostjo v ukrepe Programa za razvoj podeželja. Poleg tega je predlagano izplačilo samo neposredne škode, čeprav je dejstvo, da ob napadih zveri vedno pride tudi do posredne škode (zmanjšana proizvodnja, težave pri reprodukciji, pobegle živali in drugo). Zato je predlog sprememb tega zakona za zbornico nesprejemljiv.

Da bi našli ustrezno rešitev, je UO predlagal, da se javna razprava o tem predlogu zakona podaljša in s tem omogoči uskladitev besedila predloga zakona s tistim, ki ga je predlagala KGZS. Kmetje imajo pri kmetovanju vse več težav. Med drugim tudi z izpolnjevanjem pogojev ukrepa Dobrobit živali, saj si rejci zaradi vse pogostejših napadov zveri ne upajo več spustiti živali na pašo. Zato so člani UO podprli vse aktivnosti organizacij kmetov za zmanjšanje števila zveri in vzpostavitev normalnega stanja.

Drugače pa so se člani UO seznanili tudi s predlogom resolucije Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021 ter sprejeli pripombe, ki so jih pripravile strokovne službe KGZS na podlagi široke razprave na območnih enotah in strokovnih odborih. Prav tako so se strinjali s pripombami KGZS na predloge zakonov na področju zemljiške politike in zakon o kmetijstvu.

UO je soglasno podprl predlog strokovnega odbora za vrtnarstvo pri KGZS, da se oblikuje register pridelovalcev zelenjave, v katerem bi se vodili podatki o količini in vrsti pridelane zelenjave po posameznih površinah.