Intenzifikacija in specializacija kmetijstva lahko vodita do pretiranih okoljskih obremenitev. Kmet tako prevzema poleg kmetovanja v ožjem pomenu besede, tudi skrb in odgovornost za varovanje okolja in narave. Z ustreznimi tehnologijami in pristopi lahko obremenilne vplive kmetijstva na okolje pomembno zmanjšamo.
Varovanje vodnih virov
Nevarnosti:
- onesnaženje z nitrati,
- ostanki fitofarmacevtskih sredstev (FFS),
- onesnaževanje s tekočimi gorivi in mazivi.
Ukrepi za preprečevanje onesnaževanja vodnih virov z nitrati:
- gnojenje v skladu s potrebami rastlin, gnojil z dušikom ne nanašamo na mokra ali zasnežena tla, pred obilnim dežjem, na neporasle in strme površine, v varovalnem pasu ob vodotokih, v obdobju prepovedi,
- urejeno, dovolj veliko in vodotesno skladišče za živinska gnojila,
- urejen hlev in izpusti za domače živali,
- ustrezna obtežba zemljišč z živino,
- ozelenitev njivskih površin preko zime,
- zaoravanje žetvenih ostankov,
- preprečevanje iztekanja silažnega soka,
- vzdrževanje in nastavitev trosilnikov,
- gnojenje na osnovi ugotovljene količine mineralnega dušika v tleh in uporaba nitratnih talnih ali rastlinskih testov (gnojilni načrt).
Ukrepi za preprečevanje onesnaževanja vodnih virov s fitofartmacevtskimi sredstvi:
- škropljenje v skladu z navodili opazovalno napovedovalne službe,
- škropljenje, ko je prekoračen prag škodljivosti,
- izbira manj toksičnih FFS,
- rezervoar polnimo na mestu, kjer v primeru izlitja ne pride do onesnaženja vodnih virov,
- vode za pripravo škropilne brozge ne črpamo direktno iz vodotokov ali jezer,
- upoštevanje navodil za pripravo in uporabo FFS,
- škropljenje v primernih pogojih in preprečevanje zanašanja škropiva,
- upoštevanje varovalnega pasu ob vodnih virih,
- ustrezno ravnanje z ostanki FFS in škropilne brozge ter zbiranje in oddaja odpadne embalaže od FFS,
- pravilna nastavitev škropilne tehnike,
- redno vzdrževanje, čiščenje in uporaba certificiranih naprav za aplikacijo,
- škropljenje izvaja oseba, ki je pridobila ustrezno znanje s tega področja,
- vodenje evidence uporabe FFS,
- ustrezno skladiščenje FFS (zavarovano, vodotesno, odmaknjeno od vodnih virov, živil, suh, svetel in zračen prostor, zaščiten pred direktno sončno svetlobo).
Ukrepi za preprečevanje onesnaževanja s tekočimi gorivi in mazivi:
- transport in hranjenje v primernih posodah,
- garažiranje kmetijskih strojev, ki imajo veliko hidravličnih in transmisijskih olj v prostorih z nepropustnimi tlemi in nameščenimi lovilci olj,
- postavitev rezervoarja na prostor, izdelan iz nepropustnega materiala,
- oddaljenost rezervoarja od vodotoka vsaj 10 m,
- primerna oprema in konstrukcija rezervoarja,
- redno vzdrževanje rezervoarja,
- redno vzdrževanje strojev in s tem preprečenje kapljanja olja na tla,
- oddajanje odpadnih goriv v zbirne centre,
- ureditev ekološkega kotička na kmetiji za odpadna olja ,
- uporaba biološko razgradljivih maziv,
- uporaba posebne posode za zbiranje olja ob menjavi.
Varovanje tal
Nevarnosti:
- težke kovine,
- fosfor, kalij,
- ostanki FFS,
- erozija tal.
Ukrepi za preprečevanje onesnaževanja s težkimi kovinami:
- skrb za ustrezno strukturo tal, za vsebnost organske snovi in ustrezno reakcijo tal,
- gnojenje na osnovi analize tal in v skladu z gnojilnim načrtom,
- pazljivost pri uporabi organskih gnojil nekmetijskega izvora (blato, mulj, kompost),
- primerna obremenitev kmetijskih površin z živino,
- previdnost pri uporabi kupljene krme in mineralno-vitaminskih dodatkov,
- izbira ustreznih mineralnih gnojil.
Ukrepi za preprečevanje onesnaževanja s fosforjem in kalijem:
- gnojenje na osnovi analize tal in v skladu z gnojilnim načrtom,
- primerna obremenitev kmetijskih površin z živino,
- urejeno, dovolj veliko in vodotesno skladišče za živinska gnojila,
- urejen hlev in izpusti za domače živali,
- analiza krme in zagotavljanje optimalne količine P in K v obrokih živali,
- analiza živinskih gnojil,
- upoštevanje vseh ukrepov, ki preprečujejo izpiranje dušika v vodo.
Ukrepi za preprečevanje onesnaževanja s fitofartmacevtskimi sredstvi:
- vsi ukrepi, ki veljajo za preprečevanje onesnaževanja vodnih virov s FFS.
Ukrepi za preprečevanje erozije tal:
- erozija zaradi vode: dodajanje organskih gnojil, trajno zatravljanje strmih zemljišč, obdelava tal z nagibom prečno na naklon, konzervacijska obdelava tal, vrezovanje jarkov, ozelenitev tal čez zimo, primeren kolobar.
- erozija zaradi vetra: varovalni pasovi z drevjem ali grmičevjem, stalna pokritost tal z rastlinami, spomladanska priprava tal za setev in takoj po pripravi izvedba setve).
Varovanje zraka
Nevarnosti:
Kmetijstvo onesnažuje zrak z amonijakom, s toplogrednimi plini (ogljikov dioksid, metan, didušikov oksid), z različnimi snovmi, ki povzročajo smrad, s prahom, kemikalijami in dimom.
Ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja zraka in smradu v kmetijstvu:
- umno gospodarjenje z dušikom,
- učinkovita reja domačih živali,
- primerno krmljenje domačih živali,
- čistoča v hlevu in urejeno gnojišče,
- podaljšanje obdobja paše,
- aplikacija gnojevke ali gnojnice z vlečenimi cevmi ali vlečenimi sanmi,
- aplikacija gnojevke, gnojnice v tla,količinska in časovna prilagoditev gnojenja vremenskim razmeram in potrebam rastlin,
- takojšnja zadelava gnojil,
- redčenje tekočih živinskih gnojil z vodo,
- nastavitev razpršilne plošče na cisterni za gnojevko,
- toplogredni plini: zmanjšanje rabe fosilnih goriv za zmanjšanje ogljikovega dioksida; računanje krmnih obrokov in ustrezno skladiščenje gnoja za zmanjšanje metana; ustrezno gospodarjenje z dušikom za zmanjšanje didušikovega oksida.
Ohranjanje biotske pestrosti
- travniki in pašniki: prilagoditev časa košnje, ekstenzivna raba, občasna kasnejša košnja srednje intenzivnih travnikov, košnja od sredine travnika navzven.
- njive: kolobar, setev mešanih posevkov, setev lokalnih sort in pozabljenih vrst kmetijskih rastlin, puščanje robov njiv, jarkov, mejic, brežin, dreves, živih mej ipd. ter ustrezno vzdrževanje, reja lokalnih pasem domačih živali, ohranitev starih, predvsem visokodebelnih sadnih dreves in drevoredov.
- vzdrževanje genskih bank, ohranjanje avtohtonih sort rastlin in pasem domačih živali.
Podnebne spremembe
Kmetijstvo po eni strani prispeva k podnebnim spremembam po drugi strani pa trpi čedalje hujše posledice podnebnih sprememb. Tako je potrebno v kmetijstvu izvajati ukrepe, ki manjšajo vpliv na podnebne spremembe kot tudi ukrepe, ki blažijo posledice le-teh.
Ukrepi za zmanjšanje vpliva kmetijstva na podnebne spremembe:
- vsi ukrepi za zmanjšanje amonijaka in toplogrednih plinov.
Ukrepi za blaženje posledic podnebnih sprememb v kmetijstvu:
- rajonizacija pridelave,
- pridelovanje alternativnih kultur, ki bolje prenašajo stresne razmere,
- zmanjšanje števila živali oz. obremenitev na hektar,
- izboljšanje agrotehničnih ukrepov (načini obdelave tal, skrb za humus, čas setve, gnojenje in oskrba posevkov),
- namakanje
- dvig ravni humusa v tleh z gnojenjem z organskimi gnojili in zelenim gnojenjem,
- dosledno izvajanje kolobarja z vključitvijo rastlin, ki povečujejo rodovitnost tal in humus v tleh,
- sprememba sortne sestave,
- prilagajanje rokov setve,
- senčenje s senčilnimi mrežami,
- aktivna obramba proti toči,
- optimalna oskrba rastlin s hranili,
- prilagoditev tehnologij obdelave tal,
- stalna ozelenitev kmetijskih površin.
Odpadki
Odpadki, ki nastajajo pri opravljanju kmetijske dejavnosti, niso komunalni odpadki, zato mora kmet z njimi ustrezno ravnati. To pomeni, da jih mora hraniti in oddati ločeno od komunalnih odpadkov. Prepovedano jih je odlagati v okolje ali sežigati. Pomembno je, da na kmetiji ni odlagališč odpadkov. Lastniki kmetijskih gospodarstev so dolžni obvestiti okoljski inšpektorat tudi, če nastaja odlagališče odpadkov na njihovem zemljišču.
V kmetijstvu načeloma nastajajo tri frakcije odpadkov: odpadna embalaža, nevarni odpadki in odpadki iz kmetijstva.
Odpadna embalaža je pravilno, po navodilih proizvajalca izpraznjena in z vodo očiščena embalaža fitofarmacevtskih sredstev. Odpadno embalažo mora distributer (trgovina) brezplačno vzeti nazaj, kadar jo končni uporabnik (kmet, podjetje) želi vrniti. Lahko jo vrne tudi neposredno v zbiralnico katerekoli družbe za ravnanje z odpadno embalažo.
V kmetijstvu nastaja več vrst nevarnih odpadkov. Za vse vrste nevarnih odpadkov velja, da jih je potrebno ustrezno hraniti in ločeno sortirati glede na naravo nevarnega odpadka. Nevarni odpadki iz kmetijstva so tudi ostanki od rabe FFS, ki jih uporabnik ni mogel uporabiti, jim je pretekel rok veljavnosti oziroma embalaže ni mogel sprazniti oziroma embalaža od FFS, ki so vsebovale nevarne snovi. Nevaren odpadek od FFS se odda distributerju torej v trgovini, kjer je FFS kupljeno ali v zbiralnico odpadnih FFS.
Odpadki kot so npr. folije od silažnih bal, folije iz vrtnarstva in prekrivke so odpadki iz kmetijstva. Potrebno jih je oddati zbiralcu oziroma predelovalcu te frakcije.