Svetniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so zaradi vse pogostejših vremenskih ujm in posledične škode na kmetijskih površinah sprejeli sklep, da pozivajo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), da pristopi k pripravi interventnega zakona za pomoč v kmetijstvu in da se aktivna protitočna obramba vzpostavi na območju celotne Slovenije.

Ključne besede: svet KGZS, naravne nesreče, intervencijski zakon

Na določenih območjih je bila kmetijska škoda zaradi neurij 100-odstotna, predvsem na poljščinah, na koruzi in na zelenjavi. Dokončnih uradnih ocen škode še ni, a je videti, da je precejšnja. »Vedeti moramo, da smo kmetje prve žrtve podnebnih sprememb in da je naša tovarna velikokrat ali pa v glavnem na prostem in da se prilagoditi in vsega zavarovati ne da,« je povedal predsednik KGZS Roman Žveglič. KGZS od ministrstva pričakuje pripravo interventnega zakona in vzpostavitev aktivne protitočne obrambe na območju celotne Slovenije.

Svet KGZS se je seznanil tudi z nekaterimi drugimi aktualnimi zadevami. Nasprotuje Predlogu Zakona o dopolnitvi Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ-C), ker neutemeljeno in brez upravičenih razlogov omejuje pasivno oziroma posega v aktivno volilno pravico članov KGZS. Nezdružljivost funkcij, ki je glavna skrb predlagateljev, je z obstoječo zakonodajo že primerno urejena. Po mnenju Sveta KGZS je takšna rešitev neustavna, saj poleg omejevanja volilne pravice članov KGZS, posega tudi v člansko pravico do upravljanja javnih zadev. Predlagatelj za takšno unikatno rešitev zgolj pri KGZS ni izkazal razumnega stvarnega razloga, zato Svet KGZS zahteva, da se predlog ZKGZ-C umakne iz zakonodajnega postopka oziroma,  da se že na Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zavrne kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je na svoji spletni strani objavilo anketo – Zbiranje  mnenja uporabnikov glede obveznega članstva v KGZS. Svet KGZS ugotavlja, da je anketa MKGP o obveznem članstvu v KGZS nestrokovna in zavajajoča in jo razume kot poskus discipliniranja in slabitve KGZS, ker se je pridružila ostalim nevladnim organizacijam s področja kmetijstva, ki so opozorile na vse slabši položaj slovenskega kmetijstva.  

Vodstvo KGZS je predstavilo potek neformalnih pogajanj z MKGP. Ukrepi v okviru Nature 2000 naj bi bili po dogovoru prostovoljni, na to pa mora pristati še Evropska komisija. Kalkulacij še ni narejenih. Na dnevnem redu je bil tudi Zakon o zaščiti živali. KGZS bo pripravila amandmaje na zakon, ki bodo usklajeni z Veterinarsko zbornico, Veterinarsko fakulteto in Biotehniško fakulteto – Oddelkom za zootehniko.

Svet KGZS zahteva od MKGP, da v SN SKP 2023-2027 ohrani maksimalno višino investicij, in sicer 800.000 evrov za celotno programsko obdobje, razen za IRP 05, IRP13 in IRP14, ki se jih izvzame iz omejitev podpore. Prav tako zahteva, da se s spremembo SN SKP 2023-2027 ukine prehodno obdobje pri vrednosti točke za plačilo OMD.