Člani upravnega odbora Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so se seznanili z aktivnostmi KGZS pri poteku pogajanj z vlado. Med drugim so sprejeli sklep, da nasprotujejo predlaganim spremembam Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, saj je po njihovem mnenju takšna rešitev neustavna. Upravni odbor prav tako nasprotuje predlogu sprememb Zakona o zaščiti živali, ker ta ni usklajen s stroko in nevladnimi organizacijami.

Ključne besede: upravni odbor, protesti, zaščita živali

Pogajanja z vlado

Kmetijske organizacije so zahtevale enotno pogajalsko skupino, z obema ministroma, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko ter ministrom za naravne vire in prostor Urošem Brežanom. Pogajanja se bodo nadaljevala v petek, 9. junija, zahtevali pa so tudi prisotnost predsednika vlade Roberta Goloba. »Bistvenih napredkov v tem trenutku ni, prepričan pa sem, da se bodo stvari obrnile v pravo smer,« je povedal predsednik KGZS Roman Žveglič.

Zadružna zveza Slovenije je pridobila pravno mnenje Inštituta za javno upravo glede ustavnosti uredbe PUN (Uredbe o programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028), kar je pomemben temelj za nadaljnja argumentirana pogajanja.  Povzetki pravnega mnenja so bili 24. 5. 2023 predstavljeni ministrici za kmetijstvo. Po predstavitvi mnenja kmetom na Igu 1. 6. 2023 bodo povzetki tudi pisno poslani pristojnima ministroma.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je zagotovila, da se bo Pravilnik o masnih bilancah začel izvajati v začetku oktobra, v takšni obliki, kot je bil lani podpisan. »Seveda tega ne verjamemo, dokler se ne bo zgodilo«, je povedal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.

Predlog sprememb Zakona o KGZS

Poslanska skupina Svoboda je v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), s katero bi spremenili pravila glede volitev v organe zbornice. Glavni cilj je uvedba inštituta nezdružljivosti za voljene in imenovane člane obveznih organov KGZS, s čimer  v organizacijske in druge odločitve ter stališča in mnenja zbornice ne bo več imela možnosti posegati politika.

KGZS meni, da je predlagana rešitev neustavna, saj neutemeljeno in brez upravičenih razlogov omejuje pasivno oziroma posega v aktivno volilno pravico članov KGZS. Poleg omejevanja volilne pravice članov KGZS posega tudi v člansko pravico do upravljanja javnih zadev. KGZS bo predlagala, da se predlog zakona umakne oz. da Državni zbor sprejme sklep, da je predlog zakona neprimeren za nadaljnjo obravnavo.

Predlogi sprememb Zakona o zaščiti živali

Upravni odbor KGZS nasprotuje Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali in od predlagateljev pričakuje široko in strokovno razpravo glede zakonskih rešitev, pri katerih bo aktivno sodelovala stroka ter vse organizacije s področja kmetijstva. Takoj, ko bo svoje mnenje podala Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, bo KGZS vložila amandmaje.

Poleg strokovne javnosti in nevladnih organizacij je številne dvome v predlagane zakonske rešitve izpostavila tudi vlada. V svojem stališču opozarja na številne dileme v zvezi z uvajanjem sprememb. Med drugim je vlada izpostavila, da bi podelitev pristojnosti (tudi posrednih) državnih organov nevladnim organizacijam lahko vodila v razkroj pravnega sistema, saj bi to lahko postal koncept za reagiranje tudi na drugih področjih, kadarkoli bi civilna družba ocenila, da državni organi svojih nalog ne izvršujejo optimalno. Prav tako vlada glede pooblaščenih svetovalcev opozarja na možnost kršitve temeljnih ustavnih pravic, kot so pravica do zasebne lastnine, pravica do zasebnosti, nedotakljivost stanovanja.

Upravni odbor je med drugim sprejel sklepe, vezane na pravilnik o podeljevanju znaka za specializirano ponudbo na turističnih kmetijah; gradbeno zakonodajo v povezavi z izvajanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetiji; predlog Uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij razvoja podeželja, ki niso vezane na površino ali živali iz SN SKP 2023-2027.