»Naša dejanja so naša prihodnost, svet brez lakote je mogoč.«

Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) ob letošnjem svetovnem dnevu hrane, 16. oktobru, s sloganom opominja, da so »naša dejanja naša prihodnost« ter da je »svet brez lakote mogoč«.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ocenjuje, da k temu cilju lahko najbolj prispevajo pošteni odnosi v verigi od njive do mize, primerno plačilo za kmetijske pridelke in primeren življenjski standard za kmete. Nenazadnje je bil to eden od dveh glavnih ciljev ob nastanku skupne kmetijske politike leta 1962. Tudi drugi cilj ima vsebinsko zelo podoben pomen: preskrba s hrano po zmernih cenah. Če bo SKP po letu 2020 ob varovanju okolja primerno spodbudila pridelavo hrane, lahko tako prispeva k zmanjšanju lakote v svetu.

Septembra lani je FAO predstavil letno Poročilo o stanju prehranske varnosti v svetu za leto 2018. Ključna ugotovitev je, da je bilo lani 821 milijonov lačnih in kronično podhranjenih prebivalcev (kar je vsak deveti Zemljan) ter da število lačnih narašča že tretje leto zapovrstjo (iz 785 mio v letu 2015, na 804 mio v letu 2016). Stanje se slabša predvsem v Južni Ameriki in Afriki, napredek pri odpravi podhranjenosti v Aziji pa je bistveno upočasnjen. Kar 151 milijonov otrok pod 5. letom starosti (22%) je shiranih, 50 milijonov otrok pod 5. letom starosti zaostaja v telesnem razvoju.

Med vzroki za takšno stanje je predvsem povečana negotovost preskrbe hrane ter (ne)dostopnost kakovostne in raznolike prehrane. Na takšno stanje vplivajo različni dejavniki: v ospredju so podnebne spremembe, sledijo pa vpliv oboroženih konfliktov in vojn. Spreminjanje podnebja in s tem povezani ekstremi so med ključnimi dejavniki naraščanja lakote in kriz preskrbe s hrano (v vseh njenih štirih dimenzijah - razpoložljivosti, dostopa, porabe in stabilnosti). Najbolj revni predeli sveta so tudi med najbolj prizadetimi. Zato je treba vložiti vse napore v krepitev odpornosti in boljše prilagajanje na podnebne spremembe.

Vlaganje v kmetijstvo in razvoj podeželja ustvarja boljše pogoje za delo in preživetje ljudi na podeželju, še posebno mladih. Z razvojem podeželja se ustvarjajo pogoji za boljšo preskrbo s hrano, večjo odpornost na krize, socialno varnost, zmanjšanje konfliktov za uporabo naravnih virov ter rešitve za degradacijo okolja in podnebne spremembe.

Tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije posveča veliko pozornosti razvoju podeželja ter trajnostnemu kmetijstvu. Pomemben korak k osveščanju potrošnikov o pomenu lokalno pridelane in predelane hrane so izvedli pridelovalci in predelovalci slovenske hrane, ki skupaj z MKGP sofinancirajo promocijo po zakonu o promociji. Kakovostne slovenske mlečne in mesne proizvode, od letos pa tudi sadje, certificirajo in označujejo z znakom Izbrana kakovost Slovenija.

Spodbujanje uživanja lokalne hrane ter s tem lokalne trajnostne oskrbe se med drugim izvaja tudi z dnevom slovenske hrane ter projekta Tradicionalni slovenski zajtrk (vsako leto tretji petek v novembru, letos 16. 11.) ter ukrepa Shema šolskega sadja (SŠS) in zelenjave.