Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič  se je udeležil slavnostne otvoritve 30. državne razstave Dobrote slovenskih kmetij ter v svojem nagovoru čestital vsem, ki so teh trideset let gradili blagovno znamko Dobrote slovenskih kmetij. Poudaril je njen pomen za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter izrazil podporo novim idejam za promocijo domače hrane.

Ključne besede: Dobrote slovenskih kmetij, trženje, dopolnilne dejavnosti

»Pred tridesetimi leti, ko je bilo prvo ocenjevanje dobrot s slovenskih kmetij, je bilo kmetij, ki so tržile svoje izdelke zelo malo. Ocenjevanje je v treh desetletjih zelo prispevalo k dvigu kakovosti pridelkov in izdelkov s kmetij. Promocijske aktivnosti, ki so potekale vzporedno , so večale prepoznavnost, hkrati pa se je večalo tudi število kmetij, ki so prepoznale Dobrote slovenskih kmetij kot eno od možnosti trženja svojih izdelkov. Tudi po zaslugi zbornice in javne službe kmetijskega svetovanja se je temu ustrezno prilagodila zakonodaja, ki sedaj omogoča lažje izvajanje dejavnosti. V tridesetih letih je šlo skozi ocenjevanje ogromno izdelkov naših kmetij in dosežena priznanja dokazujejo, da so izdelki vrhunski. Verjamem, da se prav po zaslugi kmetijskih svetovalcev in Dobrot slovenskih kmetij ohranja tradicija in pestrost ponudbe našega podeželja,« je povedal Zupančič.

Kot častna pokroviteljica  jubilejne 30. razstave  je prisotne nagovorila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandre Pivec. V svojem govoru je izpostavila, da podeželje pridobiva na pomenu. Kmetijstvu in kmetom se dviga ugled v družbi, saj razvoj podeželja prinaša visoko kakovost življenja ter družbeno povezanost, ki jo v velikih mestih danes težko najdemo. Lokalno pridelana hrana je vedno bolj priljubljena tudi pri potrošnikih, domače postaja cenjeno, saj se vedno bolj zavedamo izjemne kakovosti naše hrane, od mesnih do mlečnih izdelkov, žit, sadja in zelenjave.

»Zavedamo se, da slovenskemu kmetu ni lahko, kmetije so še vedno premajhne in preveč odvisne od subvencij, te pa se bodo po reformi skupne kmetijske politike precej znižale. A na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se na prihajajoče spremembe pospešeno pripravljamo. Z novo resolucijo in strategijo kmetijstva, ki je v javni obravnavi, bomo kmetijstvo okrepili, mu dali večjo družbeno vlogo in ga ekonomsko naredili bolj zanimivega. Prenova slovenskega kmetijstva mora biti v sozvočju s kmeti. Podeželje mora postati privlačno za življenje, zato bo potrebno narediti izrazit premik v družbenem dojemanju kmetijstva, prilagoditi in izboljšati kmetijsko politiko, da bo sposobna odgovarjati na nove izzive in uresničevati potrebe družbe, kmetijstva in podeželja. Naši napori so usmerjeni tudi k pomoči mladim prevzemnikom kmetij ter uspešnem prenosu znanja med generacijami, kar je ključno za razvoj in sobivanje na podeželju,« je še povedala Pivčeva.

Zahvalo vsem, ki so pripomogli k razvoju Dobrot slovenskih kmetij ter opravili veliko strokovnega in organizacijskega dela pri organizaciji letošnjega ocenjevanja in razstave je izrekel direktor KGZS Zavoda Ptuj Andrej Rebernišek. Pri tem je izpostavil MO Ptuj, KGZS ter vse svetovalke in svetovalce kmetijsko gozdarskih zavodov, ekipo KGZS – Zavoda Ptuj ter podporo MKGP. Posebna zahvala gre kmetom in kmeticam, ki ustvarjajo izdelke ter vsem obiskovalcem.

Rezultate ocenjevanj Dobrote slovenskih kmetij 2019 najdete tukaj.