Danes v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) v Laškem in prek spletnih medijev poteka prvi dan 36. tradicionalnega posveta Javne službe kmetijskega svetovanja (KGZS). Poudarek je na novostih, ki jih prinaša skupna kmetijska politika po letu 2023, o izzivih in priložnostih v kmetijstvu in pomenu svetovanja ter sodelovanja za nadaljnji razvoj.

Ključne besede: JSKS, posvet, strateški načrt,

Danes in jutri v Laškem poteka posvet Javne službe kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

V uvodu je vodja sektorja za  kmetijsko svetovanje Anton Jagodic izrazil zadovoljstvo, da se služba pomlajuje, da je v času covid epidemije našla ustrezne načine, s katerimi je poskrbela za prenos znanja na kmetije in  sleherni  omogočila črpanje neposrednih plačil. Zavzel se je za javno dostopno kmetijsko svetovanje, ki je nujno, da bodo imeli kmetje možnost dostopati do znanja, ki ne bo vezano zgolj na komercialni interes ponudnikov repromateriala, opreme in storitev v kmetijstvu.

»Položaj slovenskega kmetijstva ni rožnat. Stroški goriva, elektrike, krme, semen in gnojil so se v zadnjem letu zelo povečali, odkupne cene pri kmetih pa ne ali zelo malo. Zakaj ta cenovna nesorazmerja niso dobra za slovensko kmetijstvo? Porušena razmerja na kmetijskih trgih vplivajo na dolgoročno stabilnost pridelave hrane. Zbornica na to vseskozi opozarja odločevalce, saj smo na prelomni točki, ko moramo v kmetijstvo vložiti več denarja,« je  povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije  Roman Žveglič.

In nadaljeval: »Kmetom  se postavljajo vse večje zahteve po uveljavljanju bolj naravnega načina kmetovanja, po varovanju voda, zagotavljanju biodiverzitete. Tudi to ima že dokazano dolgoročni vpliv na ceno hrane v prihodnje. Zato ob novem predlogu strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023 – 2027 vztrajamo pri tem, da je treba v drugem  stebru za kmetijstvo nameniti več denarja.

Na koncu ne pozabimo, da smo se danes zbrali zato, da opozorimo na pomembno  vlogo kmetijske svetovalne službe pri prenosu znanja v prakso. Znanje je orožje - vzemimo ga v roke!« je zaključil predsednik KGZS.

Da je kmetijsko svetovalna služba ena najpomembnejših javnih služb pri nas je poudaril  minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS dr. Jože Podgoršek. » Pomembno je vaše sodelovanje pri pripravi SN in tudi sicer pri strokovnem delu in črpanju evropskih sredstev. Pri tem so ključni izzivi izboljšanje položaj pridelovalcev v verigi od njive do mize, ohranjanje biodiverzitete, zelena arhitektura in okrepitev položaja gozdarstva v strateškem načrtu.« Povzel je tudi nekaj glavnih poudarkov in odprtih vprašanj, ki se še usklajujejo v okviru SN in poudaril: »Ni boljše kmetijske politike brez v to tesno vpete Javne službe kmetijskega svetovanja.«

Na današnjem posvetu je o  pripravah strateškega načrta na ravni EU spregovoril Michael Pielke, vodja enote, DG AGRI  pri Evropski komisiji. Najprej je predstavil časovnico sprejemanja SN ter glavne izzive SN kot je bolj pravična skupna kmetijska politika, ki bo bolj »zelena« in bo omogočila n znanju in inovacijah temelječe  konkurenčno kmetijstvo. Na koncu je podal še nekaj priporočil glede SN za Slovenijo.

Ključne poudarke in nekatere podrobnosti slovenskega strateškega načrta SKP je predstavil Branko Ravnik, generalni direktor Direktorata za kmetijstvo na MKGP, stališča Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pa je povzel njen direktor Janez Pirc.

Povedal je, da je bila sicer KGZS pri pripravi SN premalo vključena, a vendar je pripravila kakovosten nabor predlogov, ki bodo prispevali k boljšemu SN. »S pripravo naj se ne hiti, poudarek naj bo na kakovosti dokumenta. V SN je precej vsebin neoporedeljenih oziroma še neznanih, kar otežuje kmetom odločanje o izbiri morebitnih intervencij. KGZS si je ves čas prizadevala, da bi bili pogoji za koriščenje sredstev taki, da bi jih lahko koristilo čim večje število kmetij, kar bo prispeva k obdelanosti in poseljenosti podeželja,« pove Pirc  in med drugim izpostavi tudi nujnost vzpostavitve dodatnega gozdarskega svetovanja na ekonomskem področju.

Poleg vsebinskih je nanizal tudi nekaj administrativnih poenostavitev in izpostavil digitalizacijo: »Če želimo okrepiti strokoven pristop naših kmetijskih svetovalcev, mora biti sistem izvajanja SN administrativno enostaven in digitaliziran v največji možni meri,« je zaključil direktor KGZS.

Kot tuji predavatelj je predstavil trendi in temelji v sistemu znanja in inovacij v kmetijstvu nizozemski strokovnjak Eelke Wielinga, ki je predstavil kašen naj bo sistem prenosa znanja in inovacij v prakso, da bo učinek čim boljši.

----------------------------------

Popoldanski del posveta bo namenjen izboljšanju prenosa znanja v prakso, kako uporabiti raznolike izkušnje za doseganje najboljših rezultatov, kaj bo na tem postorila JSsKS in kako bo prenos znanja podprt v okviru strateškega načrta SKP 2023 2027. Predstavljeno bo stanje v slovenskem kmetijstvu v letu 2020 in prve napovedi za leto 2021.

----------------------------------

Posvet se bo nadaljeval jutri in bo združen z dogodkom Evropskega partnerstva za inovacije – EIP v soorganizaciji z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  V dopoldanskem delu bodo predstavljeni projekti EIP, ki so v začetni fazi izvajanja. Vsebine bodo naslavljale okoljske vsebine v povezavi z gnojenjem,  vinogradništvom, govedorejo, reciklažo folije v kmetijstvu, več projektov je na temo ohranjanja biodiverzitete  in biotske raznovrstnosti. Popoldanski del bo namenjen projektom, ki so v zaključni fazi, med drugim o reji drobnice, pitanju govedi, senenem mleku in mesu, pridelavi stročnic, koruze, pšenice ter o pomenu divjih opraševalcev za kmetijstvo.

Program posveta najdete na povezavi TUKAJ

Posvet lahko spremljate  TUKAJ

Posvet boste lahko JUTRI spremljali na povezavi TUKAJ