Člani Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so na 5. redni seji, v prisotnosti pristojnega ministra in njegove ekipe, obravnavali predlog Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027.

Ključne besede: Svet KGZS, SKP, kmetijstvo

Na sedežu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pod vodstvom predsednika KGZS Romana Žvegliča danes potekala 5. redna seja Sveta KGZS. Na njej so člani sveta in strokovni sodelavci KGZS obravnavali predlog Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027. V njem so zapisane ključne prioritete in intervencije skupne kmetijske politike po letu 2023, ki prinašajo spremembe. Odprtih je več vsebinskih in finančnih možnosti, čas za javno razpravo je izjemno kratek. Na seji je sodeloval minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS dr. Jože Podgoršek z ekipo sodelavcev.

V večurni razpravi so člani Sveta KGZS izrazili različna stališča z vidika svojih območij in kmetijskih sektorjev. »Danes podani predlogi svetnikov KGZS so osnova za pripravo pripomb na ministrski predlog. Na zbornici se trudimo uskladiti prioritete in različne interese naših članov. Za obstoj slovenskega kmetijstva je nujno, da je predlog Slovenije usklajen in dobro pripravljen. Evropska sredstva kljub vsemu pomenijo pomemben del prihodka naših kmetij,« poudarja predsednik zbornice. Strokovne službe KGZS bodo vse predloge obravnavale, uskladile in pripravile predlog za obravnavo na naslednji seji sveta zbornice, ki bo potekal v sredini avgusta.

»Na podlagi rezultatov javnih razprav, bo strateški načrt ustrezno spremenjen. Upam, da ga bomo skupaj z izračuni lahko konec avgusta predstavili na sejmu AGRA,« je med drugim povedal minister ter izpostavil, da se bo trudil za čim bolj usklajen predlog, ki bo upošteval posebnosti slovenskega kmetijstva.

Predlog Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 je obsežen dokument na 368 straneh in po mnenju članov Sveta KGZS v mnogih delih vsebinsko pomanjkljivo pripravljen, pri nekaterih intervencijah manjkajo izvedbeni finančni podatki. Med drugim predlog prinaša prenos 150 milj EUR iz neposrednih plačil iz naslova skupne kmetijske politike na ukrepe programa razvoja podeželja. Posledično to pomeni zmanjšanje višine proizvodno vezanih plačil, plačil shem za podnebje in okolje ter dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete ter vpliva na višino proizvodno vezanega plačila. Člani sveta so v razpravi izrazili nasprotovanje prenosu sredstev iz neposrednih plačil, ker pa so vsebine programa razvoja podeželje zelo razvojno pomembne predlagajo, da sredstva za ta namen zagotovi država RS.

Izpostavili so tudi investicijska sredstva, namenjena naravovarstvenim vsebinam, so nesorazmerno razdeljena in neuravnotežena glede na ostale sektorje in vrste kmetovanja. Prav tako so izrazili nasprotovanje uvedbi vavčerskega sistema kmetijskega svetovanja, ki bi izničil več desetletij razvoja javno dostopne storitve kmetijskega svetovanja v Sloveniji.

Svoje delovanje je na današnji seji predstavil varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič, ki je poudaril pomen močne verige preskrbe s hrano v Sloveniji in kot najšibkejši ter najbolj ogrožen člen izpostavil primarne pridelovalce. »V res težkih razmerah zaradi slabega odkupa so predvsem rejci mesa ter pridelovalci zelenjave,« je med drugim povedal tudi direktor KGZS Janez Pirc ter izrazil razočaranje nad odločitvijo Državnega zbora RS, ki ni potrdil nadaljnje obravnave predlagane novele predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, v katerega je vključena tudi poenostavitev delovanja sistema DDV za kmete. "Še naprej se bomo prizadevali za uveljavitev zahteve, da se obvezni vstop v sistem DDV odpravi," je zaključil.