Okrogla miza ob obletnivi Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) je 1. avgusta 1952 ustanovila Okrajna zadružna zveza v Celju. Na jubilejni slovesnosti v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu je potekala okrogla miza, na kateri so visoki gostje razpravljali o pomembnosti inštituta za slovensko hmeljarstvo in kmetijstvo nasploh.

Ključne besede: hmeljarstvo, inštitut, obletnica

Inštitut je ob ustanovitvi zaposloval sedem uslužbencev. Leta 1956 se je preoblikoval v finančno samostojen zavod in pričel z znanstvenoraziskovalnim delom za potrebe hmeljarstva in istega leta tudi zgradil rastlinjak. Danes teče delo inštituta v šestih oddelkih,  zaposlenih je sedem doktorjev znanosti, štirje magistri, devet univerzitetnih inženirjev in 37 ostalih sodelavcev. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije s strokovnim, raziskovalnim, izobraževalnim in svetovalnim delom danes pomembno prispeva k razvoju slovenskega hmeljarstva in ostalih kmetijskih panog. Raziskovalno delo je organizirano v raziskovalni skupini za rastline, tla in okolje, ki je vodena v evidenci Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Usmerjeno je na področja rastlin, tal, okolja, varstva rastlin, agrokemije in pivovarstva. Vsa ta področja se medsebojno dopolnjujejo. Na področju raziskav v hmeljarstvu je glavna naloga inštituta žlahtnjenje sort hmelja, ki so prilagojene domačemu okolju.

Direktor Inštituta za hmeljarstvo Bojan Cizej je poudaril, da  se je skozi leta inštitut razvil v vzorčen primer prenosa znanja in raziskav, ki so ciljno naravnane. Rezultati inštituta v zadnjih nekaj desetletij se kažejo tudi v tem, da je vedno manjša uporaba fotofarmacevtskih sredstev: »Hmelj se sicer že mnogo let prideluje po sistemu integrirane pridelave. V zadnjih nekaj letih smo za polovico zmanjšali porabo teh sredstev,« je povedal Cizej. Inštitut  sicer prenaša svetovno in evropsko znanje v Slovenijo.  Je član različnih komisij, odborov, med drugim Ekonomske komisije Svetovne hmeljarske organizacije IHGC in Združenja evropskih pivovarjev.  

Hmelj je bil že od nekdaj izvozen artikel, s tem pa podvržen  izredni konkurenci, zato se je zelo zgodaj izrazila želja po dodatnem znanju. Pred desetletji je bila le ena sorta, do danes pa so razvili 21 sort hmelja. »Želimo si, da bi se te sorte res prijele. Kdor hmeljarstva ne pozna, ne ve, koliko je dela s to branžo. Hmeljarstvo je ena velika družina, od največjega do najmanjšega, vsi moramo preživeti,« je dejal Janez Oset, predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije, ki je bilo sicer pobudnik ustanovitve inštituta.

V svetovni pridelavi ima Slovenija pomemben delež in se uvršča na tretje mesto v Evropi, za Nemčijo in Češko ter na peto mesto na svetu, za ZDA in Kitajsko (od več kot 20 držav pridelovalk hmelja na vseh petih celinah). Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je dejala, da ministrstvo prepozna inštitut kot strateškega partnerja, ki deluje uspešno in poudarila njegovo pomembnost v današnjih časih: »Časi, ki so pred nami, niso najboljši, strokovno znanje in raziskovalne dejavnosti so še kako pomembni, da se bomo lahko prilagodili časom, ki prihajajo.«

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je poudaril, da je hmeljarstvo  edina panoga v Sloveniji, ki ima svoj inštitut. Po njegovem mnenju je najpomembnejša vloga inštituta prenos znanja: »Znanje je vedno tisto, ki je vodilo k napredku. To je treba prenesti do uporabnika, do kmeta. Naloga Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je, da takšen način prenosa znanja, kot ga vidimo v hmeljarstvu, prenesemo na ostale panoge.«

Hmelj v Sloveniji zaseda okoli 1 % njivskih površin. V letu 2022 je hmelj pridelovalo 159 hmeljarjev na 1625 ha površin (od tega 145 ha prvoletnikov). V Sloveniji pridelamo skupno v povprečju od 2000 t do 2500 t letno, hektarski pridelki 1400 – 1500 kg/ha. Slovenija izvozi 99 % pridelka hmelja, ki se uporabi za proizvodnjo piva. Manjši del se porabi v farmacevtski in kozmetični industriji ter za pripravo čajnih mešanic.