Tema izredne seje sveta je bila realizacija pomoči prizadetim po poplavah avgusta 2023. Na sejo sta bila vabljena tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić in Boštjan Šefic, državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah.

Ključne besede: izredna seja, poplave, izplačila

Stanko Jamnik, ki je bil v času lanskih poplav direktor KGZ Celje, je povedal, da so bile kmetije na območju celjskega zavoda med najbolj prizadetimi v poplavah. V začetku februarja so opozorili na vladni odlok, po katerem večina prizadetih kmetij iz obočja celjskega zavoda ne bi prejela pomoči. »Pomoč bi prejela ena kmetija v Mežiški dolini in ena v Zgornji Savinjski dolini. Pomoč pa ni prispela do manjših hribovskih gorskih kmetij ob reki Meži,« je dejal. Ena večjih težav, ki so jo še opazili, je sistem ocenjevanja škode Ajda, ki ne deluje: »Za morebitne prihodnje primere škod je treba Ajdo posodobiti. Tako bomo dobili primerljive ocene in ne bo prihajalo do anomalij.«

Rok Sedminek, pobudnik seje, je dejal, da je največja težava previsoka meja za standardni prihodek 100 000 evrov: »To je meja za velike kmetije, na pa za vse ostale. Najemnik zemlje iz Sklada kmetijskih zemljišč je prejel 83. 000 odškodnine na dveh hektarjih, in sicer za naplavine. Ni nam razumljivo, kako je lahko prišlo do takih anomalij.«

Mejnik 100.000 evrov standardnega outputa je bil postavljen s ciljno targetirano željo, da doseže večje kmetije, pa ne bolj pomembne kmetije, je povedala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić: »Za tem stojim, ne glede na to, da takrat nisem bila na mestu ministrice.« Člane sveta, ki so na terenu in v kontaktih s pridelovalci in kmeti, je pozvala, da če menijo, da so bila sredstva neupravičeno izplačana, naj podajo prijavo na pristojne institucije, gre namreč tudi za evropska sredstva. Do zdaj so prejeli le eno anonimno prijavo, ki so jo poslali na inšpektorat. »V kolikor nismo nudili najboljše podpore, da smo najbolj prizadete pozabili, bom za to sama prevzela odgovornost. Nihče nikogar ni želel prioritizirati in politika na področju varne hrane nima prostora,« je povedala.

Sistem in metodologijo ocenjevanja škode po poplavah bo treba nujno posodobiti, posebej ko gre za večje število oškodovancev po poplavah,je povedal Boštjan Šefic, državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah. Upravi za zaščito in reševanje so dali pobudo, da naredijo temeljit pregled kritičnih točk, kjer so se pojavile težave, da se vzpostavi  kvalitetna metodologija, ki bo odgovarjala večjim naravnim nesrečam. Povedal  je, da na spletni strani mesečno objavljajo realizirana izplačila: »Ne smemo dovoliti, da na račun naravne nesreče kdorkoli kaj izgubi ali pridobi kakršnokoli neupravičeno korist.«

Člani sveta so sprejeli sklep, da zahtevajo analizo, koliko je oškodovanih kmetij in kolikšne so škode. Prav tako zahtevajo, da se pripravi nov odlok, ki bo finančno pomagal tem kmetijam, in sicer glede na parametre, ki so bili v drugem odloku. Prav tako je potreba obvezna posodobitev sistema za ocenjevanje škode. Nov sistem ocenjavanja mora biti enoten in transparenten.