Bukov rilčkar skakač lahko ob močnem napadu zmanjša letni prirastek bukve, zaradi poškodb lahko pride tudi do prezgodnjega odpadanja žira, na osnovi dosedanjih izkušenj pa ugotavljamo, da bukve življenjsko ne ogroža, zato ga ne zatiramo.

V zadnjih letih zaradi globalizacije in podnebnih sprememb tudi v slovenskih gozdovih zaznavamo vse večji porast novih bolezni in škodljivcev, zato se ob neobičajno množičnem pojavu rjavih krošenj na bukvi letos marsikdo z zaskrbljenostjo ozira proti gozdovom ter se sprašuje kaj se dogaja.

Ključne besede: gozdarstvo, bukov rilčkar,

Avtor: Alojzij Gluk

K sreči v tem primeru ne gre za nov pojav, ampak za poškodbe na bukovih listih zaradi prenamnožitve majhnega hrošča, imenovanega bukov rilčkar skakač (Orchestes fagi (L.)), ki ga gozdarji in lastniki gozdov poznamo in že desetletja spremljamo v naših gozdovih.

Namnožitev je posledica za razvoj hrošča ugodnih vremenskih pogojev v času odlaganja jajčec in razvoja ličink, torej spomladi, v primerih, kadar so višje povprečne temperature zraka in nizke količine padavin. Najverjetneje na velikost populacije vplivajo tudi mile zime, saj je preživetje hroščev med prezimovanjem verjetno večje.

Bukov rilčkar skakač je majhen, 1,5 do 3 mm dolg temno rjav hrošček z rilčkom, ki je ime dobil po značilnosti, da s svojim zadnjim parom močnih nog odskoči stran ob vsaki najmanjši nevarnosti. Razširjen je po vsej Evropi, najdemo ga tudi povsod po Sloveniji.

Kako se širi

Bukov rilčkar skakač razvije samo eno generacijo na leto. Kot odrasel hrošč prezimi v stelji, listnem opadu, v razpokah skorje. Spomladi, praviloma v drugi polovici aprila in v začetku maja, v času odpiranja brstov, hrošči, ki so uspešno prezimili in za svoj nadaljnji razvoj potrebujejo hrano, priletijo na razvijajoče se prve mlade bukove liste ter začnejo z zrelostnim žrtjem, kar je na listih vidno kot luknjičaste izjede.

Po aprilskem dvorjenju in oploditvi samica odlaga jajčeca v zareze, izrezane vzdolž glavne listne žile na spodnji strani lista. Iz jajčec se v sredini maja razvijejo ličinke, ki se hranijo z listno sredico in izjedajo značilen vijugast rov, ki poteka med sosednjima stranskima žilama proti listnemu robu, kjer se razširi v nepravilno obliko. Poškodovani listi so objedeni, se sušijo in rjavijo. Ličinke se zabubijo v začetku junija in konec junija izletijo novo razviti hrošči, ki objedajo listje vse do septembra, ko se odpravijo na prezimovanje. Ob močnih namnožitvah lahko osebki posamezne liste pojedo do te mere, da od njih ostanejo le listne žile.

Glavna gostiteljska rastlina bukovega rilčkarja skakača je bukev (Fagus sylvatica (L.)), najdemo pa ga lahko tudi na mnogih drugih listavcih, kot so  beli gaber, breza, jelša, javor, vrbe, škodo pa dela tudi na sadnih drevesnih vrstah, kot npr. jablani, češnji, breskvi ipd.

Bukov rilčkar skakač je del naravnega ekosistema slovenskih gozdov. Njegove namnožitve se pojavljajo nepričakovano, v dolgih in nepravilnih časovnih presledkih ter trajajo razmeroma kratek čas. Pogosto se prekinejo že naslednje leto, bukev pa spet normalno odžene.

Prekinitev namnožitev se po vsej verjetnosti zgodi zaradi neugodnih vremenskih razmer za bukovega rilčkarja skakača ali zaradi namnožitev njegovih naravnih sovražnikov.

Bukov rilčkar skakač lahko ob močnem napadu zmanjša letni prirastek bukve, zaradi poškodb lahko pride tudi do prezgodnjega odpadanja žira, na osnovi dosedanjih izkušenj pa ugotavljamo, da bukve življenjsko ne ogroža, zato ga ne zatiramo.

Več vzrokov za slabše stanje

Gozdarska stroka sicer ugotavlja, da se vitalnost bukve v zadnjih desetletjih v Sloveniji in tudi širše v Evropi poslabšuje. Nedavna raziskava pri nas je pokazala, da je v proces hiranja vključenih več škodljivih dejavnikov, med njimi tudi bukov rilčkar skakač, vendar je bil prispevek vrste k obsegu poškodovanosti bukve ocenjen za majhnega.

Treba je omeniti, da je med drugim lahko razlog za rjavenje krošenj bukve v letošnjem letu tudi pozeba, predvsem v višjih in hladnejših legah. Rjavenje krošenj se zaradi različnih razlogov pojavlja tudi pri iglavcih. Najvidneje to opazimo npr. pri smreki ob prenamnožitvah smrekovih podlubnikov, čemur smo priča tudi v letošnjem letu, kjer pa zaradi varstva gozdov ukrepamo.

Za zagotavljanje stabilnih in zdravih gozdov je pomembno, da gozdove redno pregledujemo in v sodelovanju z gozdarsko stroko izvajamo ukrepe za preprečevanje bolezni, s celostno nego krepimo njihovo odpornost, kar lahko dosegamo z rastišču prilagojenimi drevesnimi vrstami, z dajanjem prednosti naravni obnovi, z ustrezno debelinsko in vrstno strukturo gozda – več mladih in mešanih gozdov, ohranjanjem in krepitvijo biotske raznovrstnosti, zagotavljanjem usklajenih razmerij med gozdom in divjadjo, upoštevanjem požarne ogroženosti pri snovanju gozda in načrtnem odkrivanju tujerodnih škodljivih organizmov.

Za učinkovito in aktivno gospodarjenje je potrebno ustrezno znanje o gozdovih, primeren odnos do gozda od uporabnikov, dobro sodelovanje vseh členov gozdno-lesne verige, razvit trg delovne sile, dobra opremljenost, uporaba varnostne opreme ter upoštevanje pravil varnega dela.