Biotehniške šole so most med zadostno oskrbo prebivalstva s hrano, skrbi za prostor in dobro človekovo počutje z veliko pozornostjo do varovanja narave.

Ključne besede: kmetijske šole

V teh šolah usposabljajo za poklice, ki omogočajo osnovna preživetja v prostoru, zato presegajo take in drugačne krize.  Programi so zasnovani celostno, poudarki so na individualizaciji posameznikov, ki omogočajo razvoj posameznika, da dosega odličnost v posamezni panogi ali skupini. S tem dosegamo višjo dodano vrednost in omogočamo dostojno življenja na podeželju. Po drugi strani moramo krepimo socialne veščine, ki omogočajo sobivanje v okolju. Sestavni del našega razvoja je vpeljava digitalnih veščin in spretnosti ter uporaba teh orodij za izboljšanje procesov in zmanjševanje vpliva na okolje.

Pod biotehniško izobraževanje spadajo področja kmetijstva, hortikulture, gozdarstva, živilstva in prehrane, naravovarstva in veterine. Nekatere šole v svojih programih nudijo tudi izobraževanja iz gostinstva in turizma. Dijaki se lahko vključujejo v nižje poklicno izobraževanje (2 leti), poklicno izobraževanje (3 leta), strokovno izobraževanje (4 leta). Dijaki lahko po dveh letih nadaljujejo izobraževanje v triletnih poklicnih programih,  po treh letih pa v poklicno tehniških programih, ki trajajo še 2 leti.  Po štiriletnem šolanju se lahko s poklicno maturo vpišejo na različne višješolske ali visokošolske programe. V nekaterih šolah se lahko učenci vpišejo v strokovno (biotehniško) gimnazijo, kjer se s končano maturo lahko vpišejo na vse univerzitetne študije.

Po končani srednji šoli dijaki lahko nadaljujejo študij tudi v svojih matičnih šolah, vpišejo se lahko v dveletne višješolske programe: program Upravljanje podeželja in krajine (UPK; kmetijstvo), Hortikultura (HOR), Živilstvo in prehrana (ŽIP), Naravovarstvo (NAR), Gozdarstvo in lovstvo (GIL) ter Gostinstvo in turizem (GIT).

Biotehniške šole v Sloveniji obiskuje več kot 5.000 dijakov v 22 različnih programih ter več kot 800 študentov v 6 različnih programih.

Kmetijstvo

Na področju kmetijstva v Sloveniji izobražuje sedem srednjih šol (ŠC Nova Gorica, BC Naklo, Grm Novo mesto, ŠC Šentjur, ŠC Ptuj, BTŠ Maribor, BTŠ Rakičan) in petih višjih strokovnih šol (ŠC Nova Gorica, BC Naklo, Grm Novo mesto, ŠC Šentjur, ŠC Ptuj), ki ponujajo različne  izobraževalne programe (kmetijske programe, program za mehanika kmetijskih in delovnih strojev) za izboljšanje izobrazbene strukture lastnikom in zaposlenim na kmetijah. Srednje in višje strokovne šole s področja kmetijstva so odlična priložnost za izboljšanje trenutnega stanja izobrazbe lastnikov kmetijskih gospodarstev (KMG), saj omogočajo mladim prevzemnikom, da osvojijo znanja ter ustrezno stopnjo in smer izobrazbe, ki pomaga prevzemniku pridobiti dodatne točke in s tem tudi večje možnosti pri izborih na razpise za zagon dejavnosti, posodobitve KMG ter ostale razpise MKGP. Izvzeti niso niti starejši nosilci, saj jim je omogočeno izobraževanje odraslih ali izredni študij. Šole so v koraku s časom ustrezno opremljene s šolskimi posestvi ter z učnimi delavnicami, ki so za dijake in študente učni poligon pred vstopom na trg delovne sile. Dijake in študente izobražujemo na uporabo različnih naprednih spletnih orodij za pomoč pri kmetovanju (npr. na spremljanje vlage v tleh in namakanje, nadzor škodljivih organizmov ...), sodobnih tehnologij in uporabo robotov itd., kar je združeno pod skupnim imenom pametno in precizno kmetijstvo. Polnoletni dijaki ter študenti lahko na učnih poligonih na šolah pristopijo tudi v pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), kot npr. za gozdarskega sekača, čebelarja, sadjarja itd. Šole izvajajo tudi druga izobraževanja in tečaje. Dijaki kmetijske smeri imajo po večini šol omogočen tečaj varnega dela s traktorjem (VDT) ter ure vožnje, da lahko pristopijo na izpitno vožnjo za kategorijo F. Dijaki in študenti so spodbujeni k opravljanju usposabljanja za uporabnike fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Vsi, ki so zaključili vsaj triletno srednješolsko izobraževanje kmetijske smeri, že lahko opravljajo usposabljanje in izpit za prodajalca FFS. Diplomanti upravljanja podeželja in krajine imajo pogoje za usposabljanje in opravljanje izpita za svetovalca za FFS. Tako prodajalci FFS kot tudi svetovalci za FFS morajo biti zaposleni v trgovinah s FFS za prodajo in svetovanje glede uporabe FFS. Izobraževanje na področju kmetijstva je tako še dodatna potrditev, da so naši dijaki in študenti po zaključku šolanja široko zaposljivi. Kmetijski programi na srednjih in višjih šolah nudijo znanja in praktične izkušnje, da si mladi ustvarijo delovno mesto na kmetiji, da se kmetija razvija in napreduje ter da lahko s to panogo tudi dostojno preživljajo družine ob vključevanju družinskih članov v delo na kmetiji. Izobraževanja potekajo skladno s cilji Skupne kmetijske politike 2023–2027 ter zajemajo področja  – pridelavo in predelavo hrane, naravne vire in vitalno podeželje, saj se zavedamo, da morajo obstati tržno usmerjena kmetijska gospodarstva in biti samooskrbna, ki prispevajo k ohranjanju narave ter vitalnega in obdelanega podeželja. Vse se začne in konča pri hrani. Kmetovanje naj postane plemenito poslanstvo. Zavedajmo se pomena prehranske varnosti kot najbolj pomembne nacionalne vrednote za obstanek naroda.

Hortikultura

Februar je čas, ko se mladi ob obisku informativnih dni začenjajo odločati o svoji prihodnji karierni poti. Pri tem je pomembno, da razmislijo o svojih željah, interesih in pa ne nazadnje tudi o tem, kako lahko njihova izbira prispeva k boljšemu svetu. Poklici v hortikulturi (kot so hortikulturni tehnik, cvetličar in vrtnar idr.) so t. i. zeleni poklici, ki ne ponujajo le možnosti za zaposlitev, ampak tudi priložnost, da pozitivno vplivajo na naše okolje in družbo.

Na področju izobraževanja v Hortikulturi se lahko izobražujete v triletnih in štiriletnih programih (ŠHVU Celje, BC Naklo, ŠC Nova Gorica, ŠC Ptuj, BTŠ Maribor), ter v višješolskem programu Hortikultura (ŠHVU Celje, BC Naklo). V Specializirana šola za hortikulturo je v Celju programe s področja hortikulture pa ponujajo tudi po drugih šolah v Sloveniji. Hortikultura vključuje tako pridelavo različnih rastlin, kakor tudi aranžiranje in urejanje prostora.

Hortikulturni tehnik je poklic, ki združuje znanje o rastlinah, zemlji in ekosistemih z veščinami načrtovanja, upravljanja in tehnologije. Hortikulturni tehniki so ključni pri ustvarjanju in vzdrževanju zelenih prostorov, ki so bistveni za zdravje našega planeta. Delo pa ni omejeno le na vrtove, njive in parke; temveč sega tudi na področje urbanističnega načrtovanja, kjer imajo hortikulturni tehniki pomembno vlogo pri oblikovanju zelenih površnih in s tem trajnostnemu razvoju mest.

Cvetličar je neke vrste umetnik, ki deluje v svetu rastlin. Ta poklic od posameznika najprej zahteva globoko razumevanje ter poznavanje rastlin, nato pa tudi smisel za estetiko in oblikovanje. Cvetličarji ustvarjajo šopke in aranžmaje, ki prinašajo lepoto in veselje v življenja ljudi, njihove najbolj pomembne življenjske dogodke (poroka, pogreb, rojstvo otrok itd.),  hkrati pa pri tem spodbujajo uporabo naravnih materialov in krepijo hvaležnost ljudi do danosti narave.

Vrtnar je elementarni oziroma temeljni zeleni poklic, ki se pri svojem delu neposredno ukvarja z zemljo in rastlinami. Vrtnarstva ne zaznamujeta le gojenje rastlin in skrb za pridelek; ampak gre za poklic/poslanstvo, ki zahteva razumevanje ekosistemov, trajnostnega razvoja in ekološkega kmetovanja. Vrtnarji so ključni pri pridelavi zdrave, organske hrane, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter tako prihodnosti našega planeta.

V zadnjih letih, ko se soočamo z velikimi podnebnimi spremembami in izgubo biotske raznovrstnosti, so zeleni poklici postali še pomembnejši. Izobraževalne ustanove po Sloveniji in širše ponujajo programe, ki mladim omogočajo, da razvijejo potrebna znanja in veščine za uspeh v teh poklicih. Ne samo, da ti programi nudijo pridobitev praktičnih znanj in izkušenj, temveč tudi spodbujajo inovativno razmišljanje in reševanje problemov, ki so ključni za reševanje trenutnih in prihodnjih okoljskih izzivov.

Za mlade, ki razmišljajo o svoji prihodnosti, izbira zelenega poklica ni samo karierne narave, ampak je priložnost, da prispevajo k pozitivni spremembi okolja, družbe in posameznika v njej. Z delom v hortikulturi, cvetličarstvu ali vrtnarstvu bodo sledili svoji strasti do dela z naravo, hkrati pa pomagali oblikovati svet, ki je bolj trajnosten, zdrav in lep.

Za tiste, ki želijo spoznati svet zelenih poklicev, obstaja veliko možnosti, npr. obiskovanje informativnih dni, spletnih strani šol, pogovori z izkušenimi strokovnjaki itd. Z izbiro poklica, ki spoštuje in varuje naravo, lahko vsak posameznik prispeva k boljšemu jutri, tako zase kot za vse nas.

 Živilstvo in prehrana

Na področju živilstva in prehrane se lahko izobražujete na številnih ustanovah po Sloveniji v različnih programih (BIC Ljubljana, IC Piramida Maribor, ŠC Nova Gorica, BC Naklo, Grm Novo mesto, ŠC Šentjur), ki ponujata različne programe od nižje poklicnega, srednješolskega in višješolskega izobraževanja. Številne poklice na področju živilstva in prehrane pa ponujajo tudi druge šole po Sloveniji.

Odkrijte harmonijo vonjev, okusov in izzivov in se izobražujte na šolah  za poklice pek, slaščičar, mesar in živilsko prehranski tehnik. Hrana je tradicija in je prihodnost, ki jo lahko oblikujemo v pravo fantazijo čarobnosti ob vsakem grižljaju, v vsaki sladki kapljici in vsakem sočnem zalogaju. Zato so potrebne osnovne vrednote vsakega posameznika, ki zna povezati naravo z izzivi v kreativnosti in ustvarjalnosti.

Kaj je lahko še bolj mamljivo, kot vonj sveže pečenega kruha? Peka kruha je umetnost, ki se rodi iz kombinacije natančnosti, strasti in tradicije. Od hrustljave skorje do mehke sredice, vsak košček kruha nosi pečat pekove spretnosti in ljubezni do svojega poklica.

In intenzivnost barv in okusov ustvarjalcev sladkih sanj… Za slaščičarje ni meja, ko gre za ustvarjanje sladkih umetnin. S svojo sposobnostjo ustvarjanja čudes prebudijo vse naše čute in ustvarijo edinstvene okuse, ki razvajajo vsako brbončico.

Zagotovo ne gre brez mesarjev, ki s sodobnimi pristopi oblikujejo mesne dobrote, ob katerih se šibijo mize. Poklic mesar je zelo iskan in hitro zaposljiv, izdelki, ki jih naredijo pa lahko predstavljajo eksplozijo gurmanskih izkušenj.

Razmišljanje izven okvirjev, iznajdljivost in pripravljenost na nove izzive na področju prehrane in živil, so kompetence živilsko prehranskega tehnika. S svojim znanjem o prehrani in tehnologiji igrajo ključno vlogo pri ustvarjanju zdravih in okusnih živil.

S povezovanjem znanja z naravo in vsemi procesi, ki potekajo v našem okolju, še posebej na področju biotehnologije in mikrobiologije, se ukvarja tehniška gimnazija, ki znanja za življenje vključuje v znanja za prihodnost.

Združite svoje strasti in talente ter odkrijte, kateri poklic vas bo popeljal na vašo naslednjo avanturo. Naj bodo to poklici povezani s hrano.

Gozdarstvo

Področje gozdarstva pokrivajo tri šole v Sloveniji: SGLZŠ Postojna, LES Maribor in ŠC Postojna, VSŠ-višješolski program Gozdarstvo in lovstvo.

Gozdarstvo je gospodarska panoga, ki poleg proizvodne funkcije gozda opravlja tudi socialno in ekološko funkcijo. Čeprav vrednost pridobivanja in predelave lesa verjetno ne bo nikoli dosegla nekdanjega deleža v družbenem proizvodu, lahko še vedno pomembno prispeva k celovitemu razvoju naše družbe. V prihodnosti bo gozd pomembno prispeval tudi k povečanju deleža turizma v družbenem proizvodu vsake posamezne države.

Cilji na področju gozdarstva so predvsem ohranitev in trajnostni razvoj gozdov v smislu njihove biološke pestrosti ter vseh ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij, ohranitev naravnega okolja in ekološkega ravnotežja v krajini. Po zakonu o gozdovih je lastnik dolžan zagotoviti ekološko, socialno in proizvodno funkcijo gozda, zato mora z njim gospodariti v skladu z gozdnogospodarskim in gozdnogojitvenim načrtom. Prav tako mora lastnik gozda v skladu s predpisi dopustiti v svojem gozdu prost dostop ter dopustiti lov in rekreativno nabiranje nelesnih dobrin.

Poklic gozdar je v Sloveniji deficitaren in hitro zaposljiv. Namenjen je dijakom, ki si želijo delati v naravi. Je zahteven, vendar lep poklic. Znanja in izkušnje, ki si jih dijaki pridobijo v času šolanja, so široko uporabni. Program gozdarski tehnik se zaključi s poklicno maturo, ki dijakom omogoča vpis na študij gozdarstva. Namenjen je dijakom, ki si podrobneje želijo spoznati gozd in gospodarjenje z njim.

Naravovarstvo

Za naravovarstvenega tehnika se lahko izobražujete: ŠC Nova Gorica, BC Naklo, BIC Ljubljana, Grm Novo Mesto, BTŠ Maribor. Višješolski program ponujajo v BC Naklo, Grm Novo mesto in ŠC Šentjur.

Na naših biotehniških šolah se lahko izobražujete za najmodernejše in aktualne poklice s področja naravovarstva. Prehod v zeleno gospodarstvo in v nizko ogljično družbo ter zagotovitev učinkovite rabe naravnih virov in zelenih delovnih mest so med ključnimi ukrepi naše in drugih evropskih držav, v tem času vse svetovne družbe. Za uresničitev navedenih ukrepov sta potrebna ustrezno ozaveščena družba in izobražen kader.

Izobraževanje in usposabljanje v podporo zelenemu gospodarstvo na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja je relativno novo. Glede na potrebe se je razvila izobraževalna smer naravovarstvo, predvsem s trajnostno začrtanimi cilji  in sicer za  preprečevanje onesnaževanja narave, ohranjanje naravnih vrednot, biotske pestrosti, kulturne krajine ter ozaveščanju o pomenu tega za kvalitetnejši družbeni in gospodarski razvoj.

»Različne naravoslovne vede, kot so biologija, geologija, hidrologija, pedologija in druge, se ukvarjajo s posameznimi segmenti narave.

Naravovarstvo predstavlja most med različnimi naravoslovnimi znanostmi in družbo. Prevaja jezik naravoslovnih znanosti v jezik družbe. Za uravnotežen razvoj moramo videti in slišati naravo. Zavedanje o vrednotah narave ni samoumevno, saj ga velikokrat preglasi interes kapitala in moči v družbi.

Zato ste potrebni vi mladi, da prepoznate vrednote v naravi, človek je vendar del narave«…

V koncept izobraževanja smo vključili zavedanje o dejavnostih s čim manjšim ogljičnim odtisom in ohranjanje naravnih vrednot, biotske pestrosti. Te poklicne kompetence, znanja si lahko pridobite v srednje strokovnem izobraževalnem programu naravovarstveni tehnik in višješolskem strokovnem izobraževanju za poklic  inženir naravovarstva.

Kako naj kmet pridela zlato pšenico brez ohranjene narave, ekosistema tal, kako naj pek speče zdrav dišeč kruh, brez njive z zdravim pšeničnim klasjem? Kako naj vinogradnik, kako sadjar,  pridelata žlahtno grozdje, sadje brez čebel, kako naj živinorejec vzreja dragocene živali brez bogatih, pisanih travnikov in pašnikov v vsej razsežnosti, kako naj naš gost uživa v kulinaričnih doživetjih brez ohranjanja naravnih ravnovesij?

Kako naj človek sploh, brez ohranjenega gozda, rastlin, živali, morja, rek, potokov, jezer, gora, krajine, neoporečne vode, tal pod nogami?

Naj bo vaš bodoči poklic, vaše poslanstvo z veliko veselja v srcu, strasti v udejanjanju znanj s področja naravovarstva. Zato ste potrebni vi mladi, da prepoznate vrednote v naravi, da iščete znanja s področja naravnih zakonitosti, človek je vendar del narave.

Veterina

Poklic veterinarskega tehnika lahko pridobite v BIC Ljubljana, ŠC Šentjur in BTŠ Maribor. Primeren za tiste, ki imajo radi živali, aktivno delo, so odgovorni, spretni in natančni, imajo radi delo v naravi in imajo motivacijo za učenje. Na osnovi pridobljenih znanj se lahko zaposlijo v veterinarskih bolnicah, ambulantah, v veterinarsko-higienski službi, v prehrambni proizvodnji, v laboratorijih, v industriji zdravil, v živinorejskih obratih, v kmetijski proizvodnji in predelavi, na področju svetovanja, v trgovini z živalmi in za živali, salonih za nego živali, kot pomočnik v inšpekcijskem nadzorstvu, policiji, vojski in drugod.

Naučijo se vseh potrebnih strokovnih znanj pri obveznih in izbirnih strokovnih modulih, v katere je vključen tudi praktični pouk, dijaki pa se izobražujejo tudi pri delodajalcih ter se tako usposobijo za pomoč veterinarjem pri preventivi in zdravljenju živali, za delo v laboratorijih, zavetiščih za živali, živalskih vrtovih, za delo v veterinarsko higienskih službah, prehrambni industriji, industriji zdravil in trgovini z živalmi in za živali.

Prav tako se naučijo oskrbovati, negovati in vzrejati živali, varovati okolje ter zdravje ljudi in živali, uporabljati sodobno računalniško in informacijsko tehnologijo, uspešno komunicirati v poslovni situaciji in razvijati poslovno kulturo. Vseskozi pa negujejo in razvijajo pozitiven odnos do živali.

Praktični pouk se izvaja  v šolski učni veterinarski ambulanti, v zavetiščih za živali, na učnih kmetijah in konjeniških klubih. Dijaki se naučijo pravilnega pristopa in ravnanja z živalmi različnih vrst. Spoznajo osnovne pregledovalne metode (merjenje telesne temperature, tipanje in ocena pulza in dihanja, evidence bolniških listov). Seznanijo se z etologijo domačih živali, pripravo krmnih obrokov in pomenom pravilnega krmljenja. Pridobijo osnovna znanja iz reprodukcije in se srečajo z nego parkljev in kopit. Pri praktičnem pouku sodelujemo tudi z zunanjimi partnerji.

Za delo, ki ga morajo znati opravljati v veterinarskih bolnicah in ambulantah, pa se usposobijo v sodobno opremljeni šolski učni veterinarski ambulanti – specialni kabinetni učilnici. Tukaj se naučijo vseh potrebnih znanj in veščin, ki jih potrebujejo za samostojno in odgovorno ravnanje z živalmi. Pridobijo znanja za delo v recepciji, laboratoriju, ambulanti, operacijski dvorani in hospitalu. Spoznajo namen sodelovanja z lastniki živali, spoznajo delo z napravami v laboratoriju (hematološki, biokemijski analizator, centrifuge, mikroskopi). Naučijo se pravilno shranjevati zdravila, jih pripraviti za uporabo in aplicirati na različne načine po navodilih veterinarja. Pridobijo osnovna znanja iz kirurgije (kirurški instrumentarij, sterilizacija, asistiranje, priprava osebja in pacienta ter pooperativna oskrba pacienta). Spoznajo posebnosti pri negi malih živali, nudenje prve pomoči ter oskrbeti in negovati bolne živali.

Dijaki zaključijo šolanje s poklicno maturo, šolanje lahko nadaljujejo na višjih in visokih strokovnih šolah, na Veterinarsko fakulteto pa se lahko vpišejo dijaki, ki poleg poklicne mature opravijo še peti maturitetni predmet iz kemije. Z opravljenim petim maturitetnim izpitom, ki ga določi fakulteta, lahko nadaljujejo šolanje tudi na nekaterih univerzitetnih programih.

Gostinstvo in turizem

Izobraževanje na področju gostinstva in turizma ponujajo tudi nekatere biotehniške šole na srednješolskem nivoju: ŠC Nova Gorica, Grm Novo Mesto ter na višješolskem področju: BIC Ljubljana, GRM Novo Mesto in ŠC Šentjur.

Programi na področju gostinstva in turizma na srednješolskem in višješolskem področju ponujajo poleg drugih ključnih znanj, ponuja tudi vsebine in prakse pri razvoju agroturizma. Lokalne ponudnike in kmete opolnomoči, da na ustrezen način ponudijo dodatne turistične aktivnosti na kmetiji, kot so degustacije hrane in pijače, obiski kmetijskih posestev, učenje tradicionalnih kmetijskih veščin ... Prav tako usposobljeni kadri v gostinstvu in turizmu pripomorejo k ohranjanju in promociji lokalne kulinarike, tradicionalnih kmetijskih metod, obrti in kulturnih običajev, ki jih ponujajo lokalni kmetje, kar spodbuja trajnostno kmetovanje in ohranja kulturno dediščino. Skupaj lahko izobraževalni programi v gostinstvu in turizmu igrajo ključno vlogo pri spodbujanju celovitega razvoja podeželskih območij in krepitvi povezav med kmetijstvom, turizmom ter lokalnimi skupnostmi.

Spoštovani mladi, zaželimo vam pravo izbiro bodočega poklica in še veliko veselja povezanega z znanji za ohranjanje narave, ki je naša prihodnost, tako kot vi, dragoceni naši mladi.

__________________________________________________________________________________

V Konzorciju biotehniških šol je vključeno 13 šol iz cele Slovenije, po abecednem redu:  Biotehniški center Naklo (BC Naklo), Biotehniški izobraževalni center Ljubljana (BIC Ljubljana), Biotehniška šola Maribor (BTŠ Maribor), Biotehniška šola Rakičan (BTŠ Rakičan), Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma (GRM Novo mesto), Izobraževalni center Piramida Maribor (IC Piramida Maribor), Lesarska šola Maribor (LES Maribor), Srednja gozdarska, lesarska in zdravstvena šola Postojna (SGLZŠ Postojna), Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje (ŠHVU Celje), Šolski center Nova Gorica (ŠC Nova Gorica), Šolski center Postojna (ŠC Postojna, VSŠ), Šolski center Ptuj (ŠC Ptuj), Šolski center Šentjur (ŠC Šentjur).