Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije

V petek, 18. novembra, bodo otroci v več kot 1000 slovenskih osnovnih šolah in vrtcih zajtrkovali slovenski zajtrk – jabolka, kruh, mleko, maslo in med. Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ) se bo odvijal že 12. zapored. Letošnja gostiteljica projekta je Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM).

Ključne besede: zajtrk, mleko, ZSPM

Zajtrkuje premalo otrok in odraslih

Zajtrk je najpomembnejši obrok dneva, kljub temu pa ga uživa le 50 odstotkov otrok do 12. leta. Ta delež s starostjo otrok upada, med srednješolci je denimo le tretjina takih, ki zajtrkujejo doma. Največ odraslih oseb, ki zajtrkujejo (okoli 80 %), je  starostnikov, sicer pa le približno polovica odraslih zajtrkuje doma. Simona Mušič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je ob tem poudarila, da je potrebno koncept TSZ, ki poudarja pomen lokalno pridelane hrane, širiti tudi na odrasle osebe: »Lokalna hrana ima višjo biološko vrednost, je obrana na polju, jo takoj postrežemo, še vedno ima svežino, dobra je tudi iz okoljskega vidika.« O pomenu lokalno pridelane hrane je treba pričeti že pri najmlajših, so poudarili v ZSPM, kjer v ta namen pripravljajo tudi delovni zvezek z naslovom Moja prva kmetija. Janez Rakovec, podpredsednik ZSPM je dejal: »Želimo, da mladi prepoznajo poklic kmeta kot spoštovan, perspektiven.« Projekt TSZ se je sicer pričel pred 15-imi leti, ko je Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) vpeljala medeni zajtrk v vrtce in šole. Predsednik ČZS Boštjan Noč je predlagal, da bi ta koncept razširili na ves teden, da bi tako mlajše še bolj izobraževali o slovenski prehrani: »Podnebje se spreminja, čebelarstvo je del kmetijstva, pomagamo lahko vsi skupaj, predvsem, da podpremo kmeta, brez kmeta ne bo urejenega podeželja, ne bo hrane.«  

Osrednja tema letošnjega TZS je mleko

Letošnji TZS  poteka pod sloganom »Zajtrk z mlekom – super dan!,« zato so govorci razpravljali tudi o izzivih, s katerimi se soočajo kmetije, ki prirejajo mleko. Slovenija je sicer z mlekom samooskrbna, preskrba z mlekom je 110 %.  Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je poudaril: »Mlečna proizvodnja je v Sloveniji med najbolj organiziranimi. Podvržena je svetovnemu trendu, globalizaciji, zato morajo mlekarji, če hočejo uspevati, imeti znanje in trdo delati. Kvaliteta mleka je najbolj pomembna, slovenski kmetije se lahko pohvalimo, da to imamo.« Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS  je še izpostavila, da je treba za nakup domačega mleka prepričati tudi  potrošnike: »Si želimo, da bi več naših izdelkov končalo na trg policah in v gostilnah. Samo polovica izdelkov, ki jih zaužijemo, je slovenskega izvora.«  Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je povedala, da ne smemo pozabiti, da večino mleka pridelujejo kmetije na območjih z naravnimi omejitvami  -- teh je kar 76 odstotkov: »Trajnost je vezana z lokalno pridelavo. Če ne bomo delovali trajnostno, ne bomo imeli dovolj lokalno pridelane hrane, ki je pomembna predvsem v obdobju prehranskih kriz.«

Ne mečimo hrane stran!

TSZ je sicer tudi priložnost, da se v javnosti širi tudi zavest o odpadni hrani. Več kot polovico odpadne hrane v Sloveniji proizvedejo gospodinjstva. Povprečen Slovenec na leto zavrže 80 kg hrane, od tega 40 kg užitne, je navedla dr. Polona Ojsteršek Zorič iz Ministrstva za okolje in prostor. Dodala je, da je slovenske potrošnike treba naučiti boljšega načrtovanja obrokov ter ozaveščati o tem, kaj pomenijo roki uporabe. Med glavnimi nameni TZS je poleg ozaveščanja o pomenu zdravih prehranskih navad in lokalno pridelane hrane tudi  pomen ohranjanja slovenske kulture.