Imajo zveri prednost pred prehransko varnostjo?

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je zgrožena glede začasne odredbe Upravnega sodišča za zadržanje dovoljenja Ministrstva za okolje (MOP) in prostor za odstrel 222 rjavih medvedov v Sloveniji. (Ne)upravljanje z velikimi zvermi, ki na dobršnem delu Slovenije otežujejo pogoje za kmetovanje in življenje, je ob robu ruske agresije na Ukrajino še en strel v koleno za večjo pridelavo hrane v Sloveniji.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije smo nad odločitvijo upravnega sodišča, ki  je zadržalo odstrel medvedov, in sicer do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, ki ga je sprožilo okoljevarstveno društvo Alpe Adria Green, ogorčeni.  Ta odločitev pomeni, da se v času pomanjkanja surovin, svetovni rasti cen hrane in energentov podpira prisotnost zveri na podeželju. To tudi pomeni podpiranje opuščanja pridelave hrane na slovenskih kmetijah. Očitno želijo okoljevarstvene organizacije, da bo Slovenija neobdelana, da bomo hrano uvažali, če jo bo sploh mogoče, na podeželju pa bodo gospodarili medvedi in druge zveri. Ali pa morda imajo okoljevarstvene organizacije drugo rešitev, kako pridelati dovolj hrane za prebivalce Slovenije.

Zato na KGZS odločitvi ostro nasprotujemo, saj podatki o stanju populacije rjavega medveda kažejo, da je le-ta v zelo ugodnem stanju. Po zadnjih podatkih naj bi število medvedov v Sloveniji celo presegalo 1200 osebkov.

KGZS že vseskozi zagovarja stališče, da je treba težave podeželja zaradi prevelikega števila zveri reševati sistemsko, predvsem pa upoštevati mnenje stroke, torej tistih, ki so najbolj poklicani za to. Pri odločitvah bi morali v večji meri upoštevati tudi mnenja prebivalcev na območjih pojavljanja. Zato je nedopustno, da upravno sodišče posega v strokovno utemeljene in usklajene odločitve ministrstva.

Redno upravljanje oziroma reden odvzem bi vsaj zaustavil rast populacije, če jo že ne bi zmanjšal. Tako se težave na podeželju ne bi povečevale. Odločba Upravnega sodišča je izvedbo ustavila, posledice tega ravnanja pa vedno čutijo kmetje oziroma prebivalci podeželja.

Z odločitvami, kot je ta, pa je temeljno poslanstvo kmetov – to je pridelava hrane - močno ogroženo. Predlagan odvzem 222 medvedov zagotovo ne bi povzročil poslabšanja ugodnega stanja populacije, saj ne bi dosegel niti letnega prirastka.

Skrajni čas je, da prisluhnemo stroki in prenehamo s slepomišenjem glede povečanja pridelave hrane v Sloveniji. Kmetje so na to, kar družba od njih pričakuje, pripravljeni, a potrebujejo spodbudno podporno okolje. Odločitev Upravnega sodišča pa žal pomeni ravno nasprotno. Na KGZS zato sprašujemo, kdo bo tokrat odločal o tem, kaj ima trenutno prednost: večja prehransko varnost ali že tako preštevilčni medvedi?