Setev poljin, ki medijo, je koristna za čebelarje, kmete in rodovitnost tal.

Kmetijsko gozdarska Zbornica Slovenije (KGZS) ob jutrišnjem svetovnem dnevu čebel podpira vse aktivnosti, ki pomagajo k izboljšanju čebeljih paš in ohranjanju ravnovesja v naravi. Še zlasti letos pa mora država temeljito razmisliti tudi o tem, katerim čebelarjem je resnično treba pomagati, da bodo lažje prebrodili to leto.

Ključne besede: svetovni dan čebel, opraševanje, čebelarstvo

Letošnje leto je skrajno neugodno za čebelarjenje, pa tudi kmetijstvu ni bilo prizaneseno, saj je pozeba v začetku aprila močno prizadela večino trajnih nasadov. Slabo vreme, ki je traja ves april in maj, povzroča, da so čebelarji, namesto da bi v teh dneh že opravljali prva točenja medu, primorani krmiti čebele, da bodo sploh preživele.

Trenutni položaj v čebelarstvu pa tudi sicer ni rožnat. Povprečne, slabe ali katastrofalne letine se vrstijo že od leta 2014. Predsednik odbora za čebelarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije Miha Metelko: »Namen svetovnega dne čebel (SDČ) je ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in drugih opraševalcev za človeštvo. Čebele pri nas letos bolj kot kadarkoli prej potrebujejo čebelarjevo pomoč. SDČ je tudi opomnik, kako narava močno vpliva na čebelarstvo.

Čim prej pa bo treba najti odgovor na to, kako pomagati panogi, da bo preživela. Ker je čebelarstvo del kmetijstva, mora država sprejeti ukrepe, primerljive z ostalimi kmetijskimi panogami. S tem ne zanikam, da so letos v težavah tako mali kot veliki čebelarji, a glavnino pomoči bo treba usmeriti k tistim, ki se z dejavnostjo ukvarjajo profesionalno ali pa iz dejavnosti dosegajo pomemben del prihodka,« pove Metelko, sicer čebelar iz Studenca pri Sevnici.

• Izjava predsednika odbora za čebelarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ob svetovnem dnevu čebel je na voljo tudi na tej POVEZAVI

Sicer pa se na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije zelo zavedamo pomena čebel in drugih opraševalcev, zato posvečamo še posebno pozornost ozaveščanju uporabnikov sredstev za varstvo rastlin. V sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Čebelarsko zvezo Slovenije že več kot desetletje vsako pomlad organiziramo kampanjo glede pravilne rabe sredstev in ugotavljamo, da se je število pomorov čebel v zadnjem desetletju močno zmanjšalo.

Ob tem naj še spomnimo, da se prevečkrat pričakuje od kmetov, da bodo kasneje kosili travnike. Deloma je to možno, vendar se je le treba zavedati, da se na teh površinah prideluje krma za živali, ki s kasnejšo košnjo izgublja hranilno vrednost. KGZS zato poziva občine, da javne površine in zelenice, na katerih se ne prideluje krma za živali, kosijo kasneje, za čebele in druge divje opraševalce pa lahko naredimo nekaj tudi s kasnejšo košnjo zelenic okrog hiš.

Ker se na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije tudi zavedamo, da so pašni viri za čebele omejeni, podpiramo setev medovitih rastlin, še zlasti oljne ogrščice, rdeče detelje (inkarnatke) in ajde, saj poleg paše za čebele dajo tudi hrano za ljudi. Ker ti posevki tudi izboljšujejo rodovitnost zemlje je korist od njih vsaj trojna.

Datum svetovnega dne čebel je vezan na rojstni dan pionirja in prvega učitelja sodobnega čebelarjenja na dunajskem cesarskem dvoru Antona Janše. Letos je tudi 300-letnica rojstva čebelarja, duhovnika in tisti čas tudi velikega kmetijskega strokovnjaka Petra Pavla Glavarja. Bila sta vzor zavezništva med Slovenci in zavezništva med kmetijstvom in čebelarstvom. Naj tako zavezništvo velja tudi danes in v prihodnje.