Foto: FB Tradicionalni slovenski zajtrk

»Vsak dan posebej, še posebej pa danes, tretji petek v novembru, ko obeležujemo dan slovenske hrane, ki ga že enajsto leto začenjamo s Tradicionalnim slovenskim zajtrkom, smo lahko kmetje ponosni, da sodelujemo pri zagotavljanju nacionalne prehranske varnosti.

Akcija Tradicionalni slovenski zajtrk je v več kot desetih letih prerasla prvotne okvire in postal vseslovensko gibanje podpore lokalno pridelani hrani.

Čestitke pridelovalcem hrane in dober tek s slovenskim zajtrkom,« ob letošnjem dnevu slovenske hrane sporoča predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. 

Ključne besede: Tradicionalni slovenski zajtrk, hrana, kmetijstvo

Kruh, mleko, maslo, med in jabolka, ki so jih pred enajstimi leti podarili kmetje in čebelarji vzgojno varstvenim zavodom, je pomenilo začetek velike medresorske akcije Tradicionalni slovenski zajtrk. Slovenski kmetje so takrat zaupali odločitvi Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, da skupaj podpremo pobudo Čebelarske zveze Slovenije in razumeli pomen direktne vzpostavitve povezav med pridelovalci in vzgojno-varstvenimi zavodi. V akciji, ki jo je vodilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, je sodelovala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije s celotno ekipo kmetijskih svetovalcev, ki so na terenu spodbujali in organizirali pridelovalce hrane ter skrbeli za tehnično izvedbo kam, kdo, kaj in kako pelje živila. Veliko logistike, ki je morala biti zaključena do ure natančno.

»Podariti živila s katerimi se kmetje preživljajo, je bila tista srčna nota in odličen temelj za vzpostavitev dolgoročnega sodelovanja,« poudarja vodja službe za varno hrano na KGZS in članica delovne skupine za Tradicionalni slovenski zajtrk na MKGP Gabrijela Salobir. Podatek, da za vsakoletni Tradicionalni slovenski zajtrk zaužijejo naši otroci 63 ton živil, kar v desetih letih pomeni 630 ton hrane, da razumeti zakaj je vzpostavitev trdne vezi med slovenskimi kmeti in vsemi potrošniki, ne le otroci, izjemnega pomena.

Če je bil motiv za pripravo Tradicionalnega slovenskega zajtrka predvsem želja približati ljudem hrano in povezati pridelovalce z vzgojno izobraževalnimi ustanovami, nas danes poleg tega povezuje tudi želja, da z nakupom lokalne hrane omilimo podnebne spremembe ter pripomoremo k zmanjšanju ogljičnega odtisa. »Temeljno poslanstvo kmetijstva mora ostati pridelava hrane.

Slovenski kmet sicer ne porabi manj energije za delo na njivi, odpade pa tisoče kilometrov in morskih milj transporta. Seveda pa mora biti kmetovanje ekonomsko vzdržno. Zato se v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije vedno znova obračamo na javne ustanove in potrošnike, da kupujejo domače, kljub temu, da za hrano namenijo kakšen evro več. Tradicionalna priprava hrane v krogu družine, vrtca in šole nas vse povezuje, da pomen tako nam kmetom kot uživalcem hrane.

Tako nas veseli, da se tudi letos nadaljuje in širi poslanstvo akcije Tradicionalni slovenski zajtrk,« zaključuje Roman Žveglič, ki se z ekipo sodelavcev še naprej zavzema za ustrezno prilagoditev zakonodaje ter širjenju zavedanja širšega pomena slovenskih kmetov in kmetijstva s ciljem, da se nakup lokalnih živil prenese na celoten sektor javnega prehranjevanja ter vzpostavi čim več dolgoročnih partnerstev med kuhinjami in kmetijami.

Več o letošnjem dogajanju v sklopu 11. Tradicionalnega zajtrka TUKAJ.