Foto Pexels

Nepobiranje iztrebkov in smeti ter spuščanje psov po kmetijskih površinah v rastni dobi je težava, ki vpliva na življenje vseh, ki sobivamo v nekem okolju. O pomenu zavedanja, da so travniki in pašniki med majem in oktobrom nekomu krožnik piše Tatjana Vrbošek z oddelka za odnose z javnostmi Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Ključne besede: pasji iztrebki, kmetijstvo, travniki, pašniki, hrana

Takšen je naslov družbeno odgovorne kampanje »Človek, čuvaj svoje mesto«, s katero Mestna občina Ljubljana že vrsto let ozavešča meščane in obiskovalce o pomembnosti pobiranja pasjih iztrebkov. »Za nepobrane iztrebke niso odgovorni psi, temveč njihovi lastniki. Opremimo se z ustreznimi vrečkami in počistimo za seboj,« med drugim sporočajo humorno obarvani posnetki, ki so nastali v sklopu te kampanje, podobne akcije ozaveščanja potekajo v še nekaterih občinah.

Če se zdi pobiranje pasjih iztrebkov v mestu nekaj nujnega, lastniki psov na pobiranje le-teh na kmetijskih območjih pogosto pozabijo. Pozabijo tudi na dejstvo, da so njive in travniki namenjeni pridelavi hrane. Tako lahko z malce domišljije počutje živali, ki na svojem krožniku – pašniku ali odprti bali – odkrije pasji iztrebek, primerjamo z občutkom sprehajalca, ki stopi na »pasjo mino«. Fuj, fuj, fuj!

Vloga psa

Psi imajo pomembno vlogo v življenju ljudi. So naravni terapevti, saj njihova prisotnost, ljubezen in zvestoba blagodejno vplivajo na človeka. So odlični družabniki, motivatorji, prijatelji in tolažniki. Na kmetiji, kjer vsakdo nekaj dela, so dodatno vključeni še v skrb za ostale živali. Žal te nadvse zveste živali, ki na prav poseben način skrbijo za svojega človeka, uživajo hrano, potrebujejo gibanje ter približno dvakrat dnevno za sabo pustijo pasji iztrebek. Ta postane težava, ko pristane na čevlju in še veliko, veliko večja, ko pride na krožnik.

Iztrebki in odpadki na kmetijskih površinah

Ko smo pred dvema letoma ostali doma, pravijo kmetje, se je količina iztrebkov in različnih odpadkov na kmetijskih površinah še povečala. Verjetno temu botruje tudi nepoznavanje tehnologij pridelave hrane ter zavedanje, da si kot sprehajalec gost na lastniških površinah.

Poleg tega, da sprehajalci delajo škodo na obdelovalnih površinah, za njimi ostajajo iztrebki ter odpadki. »Ob strojnem spravilu in baliranju vse to na koncu pristane v krmi,« navaja vodja Osemenjevalnega centra Preska mag. Janez Kunc. Način zauživanja krme pri govedu je, da jo najprej samo goltajo in kasneje prežvečijo. Tako lahko pride do zaužitja velikih tujkov, ki na poti skozi prebavni trakt povzročajo hude poškodbe. Iztrebki ter ostali izločki ljudi so vir različnih bolezni, predvsem ikričavosti pri govedu. Posledice vnosa iztrebkov s hrano so od blagih prebavnih motenj do abortusov ali celo pogina živali.

Psi so mestni in so kmečki

»Pasji iztrebki niso tako »nedolžni«, kot se zdi na prvi pogled,« razlaga vodja službe za varno hrano na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije Gabrijela Salobir. »Skladno z dobro higiensko in kmetijsko prakso ne bi smeli nabirati plodov v radiju 150 cm od mesta živalskega iztrebka. V ožjem krogu je nujno večkratno pranje plodov, da odpravimo tveganje okužbe, kar kmetu predstavlja veliko dodatnega dela. Da se pasji iztrebki pri sistemskem delu na površinah ne razširijo, jih je treba pobrati.«

Med najbolj izpostavljenimi okužbami v povezavi s psi in prežvekovalci je neosporoza. Pri tej bolezni so psi končni gostitelji, domači prežvekovalci pa vmesni. Bolezen je neozdravljiva in jo je zelo težko odpraviti. Gre za bolezen, ki je povezana s psi, ki živijo na kmetiji, je tako?

»Kdo lahko jamči, da so psi iz mest čistejši od vaških psov? Lastniki jih vozijo vsepovsod, prosto se sprehajajo vsepovsod. Celo pri veterinarju so pogosteje. Glede na epidemiološko sliko lahko rečem, da psi iz mesta obredejo precej več epizootiološko in epidemiološko neznanih površin. Poleg tega ima kmet običajno le enega psa, ki iztreblja na istem mestu. Število sprehajalcev s psi je precej večje,« trditev zavrača mag. Kunc.

Pravna rešitev

Ravnanje lastnikov psov je glede iztrebkov urejeno v občinskih pravnih aktih. Ti določajo, da je treba iztrebke pobirati, določena je kazen. A to velja le za javne površine, ki so v lasti ali upravljanju občine. Drugače je na podeželju, kjer se psi sprehajajo po kmetijskih in gozdnih zemljiščih izven naselja. Ta so večinoma v zasebni lasti, kjer občinski inšpektor nima pristojnosti. »Na zasebnih površinah je tako pobiranje pasjih iztrebkov odvisno od vzgoje in kulturnega obnašanja posameznika, saj v sodni praksi še ni primerov odškodninske odgovornosti lastnika psa zaradi pasjega iztrebka,« pojasnjuje pravni svetovalec na KGZS mag. Gašper Cerar.

Pobirajte iztrebke in ne puščajte smeti!

Nepobiranje iztrebkov in smeti ter spuščanje psov po kmetijskih površinah v rastni dobi je težava, ki vpliva na življenje vseh, ki sobivamo v nekem okolju. Povzroča spore in meče slabo luč tudi na tiste, ki svoje spoštovanje do okolja in soljudi izkazujejo z doslednim pobiranjem. Predpisi so teoretično v redu, odprto ostaja vprašanje, kako zaščititi kmetijska zemljišča ter zbuditi zavedanje, da sta tudi travinje in seno kmetijski pridelek. Zavedanje, da so travniki in pašniki med majem in oktobrom nekomu krožnik.

Tako se s pozivom in prošnjo obračamo na vse lastnike psov in ostale sprehajalce, da z veliko mero odgovornosti do kmetov in podeželja na sprehod s svojimi ljubljenčki vzamete vrečke za pobiranje njihovih iztrebkov. Dodajamo, da jih po potrebi uporabite in kasneje odvržete v za to namenjene smetnjake ali med navadne odpadke, nikakor pa jih ne pustite v najbližjem grmu.

INFORMACIJA za vse lastnike zemljišč:

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije smo v sodelovanju z Zavodom Seneno pripravili obvestilno tablo, ki malce na humoren način obvešča sprehajalce psov, da naj pobirajo pasje iztrebke in počistijo za seboj. (Ogledate si jo lahko na povezavi TUKAJ). Tabla je velikosti A3 formata (279 x 420 mm). Narejena je iz forexa, ki  je trden material, odporen proti udarcem, se ne zlomi in ima odlične toplotno-izolacijske lastnosti. Primeren je tako za notranjo kot zunanjo uporabo, saj ne reagira na klimatske spremembe. Table so pred poškodbami enostransko zaščitene s PE zaščitno folijo.

Če želite naročiti tablo (ali več), jih lahko naročite prek epošte:  senenomeso@gmail.com na Zavodu Seneno po ceni 9,90 evra za tablo (z ddv)+ stroški pošiljanja. Na omenjenem enaslovu boste dobili tudi več informacij o načinu plačila in roku dobave.

------------------------------------------------------------------------------

Povezave na zanimive objave:

• Pasji iztrebki 1 - A se ti zdi to v redu?!
• Pasji iztrebki 2 - A se ti zdi to v redu?!
• Več o neosporozi lahko preberete v tekstu Jasmine Slatnar, specialistke za živinorejo na KGZS - Zavod Ljubljana TUKAJ.