Stojnica kmetije Čeh

Konec marca je na Pogačarjevem trgu v Ljubljani zaživelo tradicionalno Podeželje v mestu – velika noč na podeželju v krasnem vremenu in ob zvokih res imenitne velike lajne, ki sta jo izmenično vrtela Mare in Irena, člana kulturnega društva Kranjski komedijanti. Hitenje ob jutranjem postavljanju stojnic, na katere so kmetje z različnih delov Slovenije razložili svoje pridelke in izdelke, se je prelilo v pravo tržno vzdušje v središču Ljubljane. Več o dogajanju v nadaljevanju. Dodajamo le še informacijo, da bo Podeželje v mestu Ljubljana ponovno zaživelo v soboto, 11. maja ...

Ključne besede: Podeželje v mestu, dogodek, Pogačarjev trg, kmetijstvo, hrana, dopolnilne dejavnosti, velika noč, Slovenija

Obiskovalci velikonočnega Podeželja v mestu so si z zanimanjem ogledovali ponudbo na stojnicah, obujali poznanstva in se srečevali z gospodarji kmetij. Ti vedno radi kramljajo in odgovarjajo na vedoželjna vprašanja ter kupcem ponujajo odgovor, zakaj se je za nakup njihovih izdelkov smiselno odločiti. Na 43 stojnicah se je našlo marsikaj všečnega tako očesu kot brbončicam.

Jani s turistične kmetije Dervarič na dogodkih Podeželje v mestu sodelujem že prek deset let. Ponujal je vina, olja, semena, v času pred veliko nočjo je veliko zanimanja za orehe. »Na dogodku pridobimo nove stranke in ohranjamo stare, ki se k nam vračajo in jim izdelke med letom tudi dostavljamo. Prav tako se mi zdi pomembno, da se kmetje predstavljamo povezani, da skupaj sodelujemo pri promociji,« pove Jani.

Miha je predstavnik šeste generacije družine Mori, ki kmetuje na Koroškem. Na pohvale glede izstopajoče lepe embalaže kolekcije olj kmetije Lindenhof razloži, da se s svojimi izdelki želi zasidrati v sklop poslovnih daril. »Proračuni so malo višji, zahteva nekoliko več dela, a trudimo se biti tudi glede embalaže korak pred konkurenco,« pove Miha, ki v kmetijstvu vidi prihodnost, ima vizijo, upanje in zaenkrat tudi voljo, da mu bo uspelo. Vsaka prodaja na dogodku se običajno čez nekaj mesecev odraža kot naročilo izdelkov prek spletne strani. »Kmetija nosi ime nemškega izvora, ki izhaja iz prisotnosti lipovega drevoreda, ki je nekdaj rasel pod našo hišo. Doma smo uporabljali zadnje tri črke imena Hof, a sem obudil blagovno znamko Lindenhof, ker je bolj spevna in lažje zapomnljiva. Me pa večkrat kdo vpraša glede imena,« razloži Miha.

Na čedni stojnici kmetije Čeh s Ptuja zgodbo kmetije in ponudbo suhe čebule in česna v ličnih embalažah ponuja Sandra. »Smo družinska kmetija in se ukvarjamo le s kmetijstvom. Največ prodamo doma na kmetiji, izdelke pa prodajamo tudi v različnih butičnih trgovinah. V hlevu imamo 350 glav goveje živine, pridelujemo čebulo, česen, krompir in zelje. Danes se predstavljamo s suho čebulo in česnom. Posušeni del je aktualen celo leto,« opiše kmetijo. Letos so prišli prvič na Podeželje v mestu z željo, da se srečajo s strankami, ki jim izdelke pošiljajo po pošti. Poleg teh so njihovi izdelki navdušili tudi nove stranke. Računa, da se bodo rezultati sodelovanja na dogodku še pokazali.

Tatjana s Planine nad Ajdovščino z družino kmetuje na kmetiji Pri Nežnih. Rada pride v Ljubljano predstavit grozdni sok in marelični nektar. Sokove prodaja v različnih gostinskih objektih, dobavlja jih tudi gostilni Ane Roš. Sokovi so prejemniki priznanj festivala Dobrote slovenskih kmetij in sejma AGRA. »Izdelkov ne označujemo s priznanji, gre bolj za osebno potrditev, da delamo dobro,« pove Tatjana, ki upa, da bo kmetijo prevzel sin, a nikoli ne veš. »Midva z možem sva se odločila za kmetijo in živiva le od kmetijstva, morda se otroci ne bodo.«

Dan je bil čudovit. Veliko je bilo stalnih strank, ker pridejo na Podeželje v mestu in so veseli dogodka. Kot Slovenijo v malem opiše Podeželje v mestu Matej Petelin, ki na družinski kmetiji v Dutovljah na Krasu nadaljuje že več kot stoletno tradicijo čebelarjenja. Poleg tega vzgajajo 5.000 trt in pridelujejo zelenjavo, ki jo prodajo v Trst. »Ljudje, ki se zavedajo dobre hrane, bodo vedno poiskali kmeta. Sam vedno razmišljam, kako fajn je imeti tako širok spekter znanj, kot ga potrebuješ v življenju kmeta. Prav tako je na kmetiji lažje učiti življenja otroke. Z delom jim pokažeš neko pot. Ni nujno, da se bodo kasneje ukvarjali s kmetovanjem, a dobijo delovne navade in so pozitivno usmerjeni,« pravi Matej.

Posebno mesto je bilo na tokratnem dogodku namenjeno predstavitvi kmetov in rokodelcev madžarske manjšine v Prekmurju, ki jo je v sodelovanju s KGZS pripravil Lisztov inštitut. Tako je ljudske napeve ob igranju na citre in petju interpretiralo pet mladih članov skupine Új Muravidék Citeraegyüttes iz Dobrovnika. Pomen velikonočnega obdobja je osvetlil ljubljanski stolni prošt Jožef Lap. Razložil je pomen butaric, velikonočnih jedi in druženja v velikonočnem času. Ta je prav poseben zaradi verskega pomena, povezanosti s pomladjo, obujanja kulturne dediščine, družinskih srečanj in sporočila upanja, ki ga prinaša. Dogajanje na trgu je povezoval Franci Peternelj.

Podeželje v mestu bo ponovno zaživelo v soboto, 11. maja. Takrat bo v znamenju festivala Dobrote slovenskih kmetij. Lepo vabljeni!