Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je svoje delo prilagodila novim razmeram, predvsem pa smo okrepili zastopanje interesov članov pri zakonodajnih ukrepih vlade in povečali obveščanje prek spletne strani.

S prilagoditvijo dela in izvajanja nalog zbornice smo se zavedali, da so vse povečane in prilagojene dejavnosti le začasne in da jih moramo izvajati tako, da se bo čim prej vzpostavil običajen način dela, kot so ga navajeni naši člani. Pri tem smo poiskali alternativne poti do naših članov in jim na drugačen način nudili stalno ter polno podporo. Hkrati smo nenehno spremljali dogajanja na terenu, vzpostavili sistem dnevnega prenosa informacij in težav, s katerimi so se ubadali naši člani, do ustreznih ministrstev ter zahtevali njihovo čim prejšnjo razrešitev.

Dejavno smo se vključili v pripravo zakonskih ukrepov in uredb že pred njihovim nastankom ter sproti zahtevali popravke, če naši predlogi niso bili sprejeti. Glede na naše izkušnje in dober pregled nad dejanskim stanjem v slovenskem kmetijstvu smo predlagali tudi izvršilne ukrepe, ki bi dejansko lahko prinesli hitre rešitve. Seveda vsi naši predlogi niso bili vedno upoštevani, vendar kljub temu lahko trdimo, da je koronavirus povzročil veliko manj škode slovenskemu kmetijstvu in s tem našim članom tudi zaradi naših pravočasnih in strokovnih dejanj v tem času.

In še na eno stvar lahko opozorimo: v tem času smo zelo okrepili število informacij in njihov prenos do naših članov. Predvsem smo izkoristili našo spletno stran, kjer smo v povprečju objavili tudi po tri novice na dan, in po dvakrat na teden pošiljali tako imenovane e-novice na več kot 6.000 naslovov. V času od razglasitve epidemije do danes se je obisk naše spletne strani povečal za več kot 70 odstotkov, saj smo v tem času zabeležili več kot 130.000 obiskov.

Popravki in izvedba obstoječih ukrepov

Ena od nalog zbornice je bila tudi dejavno spremljati zakonske spremembe, ki jih je vlada vključila v tako imenovani prvi in drugi protikoronski zakon. Zaradi različnih razlogov zakona nista zajela vseh naših predlogov, predvsem pa nista zajela celotnega kmetijstva. Že takoj po objavi smo začeli pripravljati dopolnila in spremembe.

Tako smo predlagali, da se med upravičence za pridobitev finančnega nadomestila vključijo vse dopolnilne dejavnosti, ki imajo izpad prihodkov. Prav tako smo zahtevali, da se v tretji paket ukrepov vključi tudi podpora za izpad dohodka v prašičereji in reji drobnice. Naša tretja zahteva je bila, da se podaljša rok za vlogo za enkratni solidarnostni dodatek za “kmečke žene”.

Da bi pospešili odkup doma pridelane hrane, smo predlagali širitev obveznega deleža nakupa za celoten javni sektor in državna podjetja (obrati prehrane), avtomatov na javnih mestih in podaljšanje obveze nabave živil v javnih zavodih. Ne nazadnje pa smo zahtevali oprostitev plačila pavšalnih prispevkov za nosilce dopolnilnih dejavnosti in oprostitev plačila prispevkov za zdravstveno zavarovanje.

Predlogi za tretji paket

Glede na izkušnje s prvima dvema paketoma ukrepov smo hkrati začeli pripravljati tudi že predloge za tretji paket vladnih ukrepov, saj smo vedeli, da je po sprejetju zakona težko uveljavljati spremembe. Naštejmo le nekatere, ki smo jih predlagali vladi. Predlagali smo uvedbo finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka v pridelavi sadja. Prav tako smo želeli, da se predvidi finančno nadomestilo zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje v sektorjih s presežki. Predlagali smo tudi, da se izplačila akontacij neposrednih plačil vključijo v dohodnino šele ob končnem izplačilu celotnega zneska in da se ustrezno zniža davčna osnova.

Prav tako smo zahtevali enakost oziroma primerljivost s sosednjimi državami pri fitofarmacevtskih sredstvih, saj pri nas nekaterih sredstev, ki jih imajo sosednje države, ni dovoljeno uporabljati, kar zmanjšuje konkurenčnost naših pridelovalcev. Predlagali smo tudi, da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ustrezno zniža najemnino.

KGZS je tudi opozorila na težave, s katerimi so se soočali naši člani pri prodaji pridelkov na našem trgu. Odkup se je skoraj ustavil, na drugi strani pa se je na trgovskih policah pojavila hrana iz uvoza, kar je še dodatno vplivalo na znižanje že tako nizkih odkupnih cen. Zato smo predlagali, da morajo vsi, ki uveljavijo državno pomoč, obvezno poročati o količini dobavljenih kmetijskih pridelkov in živil iz drugih držav. Neprimerno se nam zdi, da visoko kakovostna hrana slovenskega porekla ostaja neprodana, hkrati pa se zaradi dobička uvaža cenena hrana in z njo polni trgovske police.

Nekateri ukrepi ostajajo

Čeprav uradno pandemije ni več, nekateri ukrepi še vedno ostajajo. Celoten pregled ukrepov, ki so bili doslej sprejeti, predvsem pa roke in pogoje za njihovo uveljavitev, si lahko ogledate na naši spletni strani www.kgzs.si/kgzs/zbornica-svetuje/koronavirus. Med drugim si lahko ogledate vse novice, povezane z ukrepi v kmetijstvu proti koronavirusu, pregled ukrepov, ki jih lahko uveljavljajo kmetje, in pregled ukrepov, ki so namenjeni za sektorsko pomoč. Med njimi je tudi zadnji ukrep za pomoč rejcem drobnice.