Čebelarska zveza Slovenije je priredila strokovno razpravo in tiskovno konferenco ob Dnevu shem kakovosti. Govorci so razpravljali o izzivih ter koristih shem kakovosti. Strinjali so se, da je treba vzpostaviti zaupanje v izdelke slovenskega kmeta.

Ključne besede: sheme kakovosti, Čebelarska zveza Slovenije, izzivi in koristi

V Sloveniji imamo tri sheme višje kakovosti medu: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla in Kraški med z zaščiteno označbo porekla. Med, vključen v evropske sheme kakovosti, mora dosegati še višje kakovostne parametre, kot jih predpisuje Pravilnik o medu. Poleg tega mora biti pridelan na določenem geografskem območju, čebelarji pa morajo čebelariti po načelih dobre čebelarske prakse, pri čemer jih nadzirajo še neodvisne kontrolne organizacije.

Zlorabe porekla in nadzor zlorab porekla je poseben izziv shem kakovosti, je poudaril Branko Ravnik, prehranski varuh. »Treba je tudi dvigniti zavedanje o tem, kaj so nedovoljena ravnanja,« je dejal. Povedal je tudi, da so sheme orodje za razlikovanje, ki temelji na visoki kakovosti, tradiciji in poreklu. So ključno orodje, da lahko nekdo dobi boljši pogajalski položaj v verigi. Ključni izzivi, s katerimi se po njegovo soočajo sheme kakovosti, so prepoznavnost pri potrošniku, pripravljenost potrošnika, da prizna ceno, ali so ostali deležniki pripravljeni zagotoviti poseben položaj, tudi ko gre za maržiranje, uvrščanje na police.

Sheme kakovosti so orodje, prek katerega bomo slovenskega potrošnika prepričali k nakupu hrane slovenskega porekla, je povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek: »Na slovenskega kmeta smo se v zadnjem obdobju spomnili dvakrat, v začetku covid krize in v začetku vojne v Ukrajini. Takrat smo vsi pogledovali proti kmetu, ali imamo hrane dovolj. Moramo se zavedati, da je samooskrba dolgoročen proces. Slovenski potrošniki bodo pripomogli k samooskrbi z nakupom slovenske hrane.« Opozoril je, da je eden ključnih izzivov povečati prepoznavnost zaščitenih proizvodov. Ti pa predstavljajo priložnost za kmetije, ki prodajajo izdelke: »Promocija shem kakovosti bo nedvomno dala priložnost slovenskim kmetijam, pri tem moramo prepričati tudi potrošnika, da so poceni prehranski izdelki tudi manj kakovostni. Uživajmo hrano lokalnega porekla in tudi shem kakovosti, ki imajo svojo dodano vrednost.«

Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, je dejal, da je treba vzpostaviti zaupanje v pridelovalce: »Hrana bo v slo cenjena, ko v šoli kmet ne bo več zmerljivka, ampak tisti, ki ga bodo otroci spoštovali. Če bomo otroke v šolah naučili, da je hrana nepogrešljiva in da je slovenska hrana najboljša, bo kmet spoštovan in bo tudi zaupanje v znamke.«

Potrošniki lahko med, vključen v evropske sheme kakovosti, prepoznajo po označbah ZGO in ZOP na prelepki na kozarcu, ki sta hkrati tudi edino zagotovilo višje kontrolirane kakovosti, sledljivosti in znanega porekla.