Pred 24. leti (12. maja 2000) so se na ustanovni seji zbrali prvi izvoljeni člani sveta KGZS

Živimo v časih, ki kmetom, kmetijstvu in pridelavi hrane v Sloveniji niso najbolj naklonjeni. V besedah se večina zaveda pomena kmetijstva in lastne pridelave hrane, dejanja pa pogosto umanjkajo. Zato je pomembno, da v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ki ima močno strokovno podporo v javni službi kmetijskega svetovanja, službi za kontrolo in selekcijo v živinoreji, pravni ter drugih službah, na demokratičen in strokovno argumentiran način zastopamo interese kmetijstva, gozdarstva in podeželja. Tako vplivamo na oblikovanje zakonodaje, da dejavnosti ne ovira, ampak jo spodbuja.

V nedeljo, 12. maja, mineva 24 let, odkar je bila leta 2000 po dolgih letih političnega usklajevanja z zakonom ustanovljena Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Nastanek zbornice ni bil samoumeven, zato je pomembno, da stanovsko organizacijo imamo, jo izboljšujemo in prek nje zastopamo interese kmetijstva, gozdarstva in podeželja. Zbornica je v interesu tako članov kot države. Z ustanovitvijo zbornice si je namreč država zagotovila reprezentativno organizacijo – reprezentativnega sogovornika, ki zastopa različne interese članov, ki izhajajo iz različnih naravnih, socialnih in gospodarskih razmer.

Celovit zbornični sistem prek mreže kmetijsko-gozdarskih zavodov je jamstvo, da ima sleherni član zbornice dostop do strokovne in drugih pomoči. Več kot dve desetletji izkušenj take organiziranosti kažejo, da bi bili večji posegi v ustroj organiziranosti stroke in zastopstvene vloge kmetov za kmetijstvo zelo tvegani, ob tem pa se zavedamo, da jer potrebno nenehno izboljševanje delovanja zborničnega sistema.

»Pri vseh izzivih Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije s svojimi strokovnimi službami skrbi za prenos znanja do svojih članov. S tem ima tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano usposobljeno službo za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike in drugih politik, predvsem pa neposredne povratne informacije, kaj izvedba le-teh pomeni v praksi.

Pri tako organizirani zbornici imajo člani možnost, da vplivajo na delo strokovnih služb. Člani imajo tudi možnost sooblikovanja kmetijske politike. Ta pa je, kot vsaka politika, preplet pogajanj in kompromisov, kjer nikoli ni možno vsem ustreči,« je ob obletnici zbornice povedal predsednik Roman Žveglič.

____________________________________________________________________________________________________________________________________

Več o zbornici, nastanku in pomenu, ki ga ima za slovensko podeželje in kmetijstvo nasploh, lahko preberete v zapisu na naši strani ob 20. obletnici KGZS.