Katere možnosti za ugotavljanje davčne osnove imajo pridelovalci zelenjadnic glede na to, kje so zelenjadnice gojene in kako intenzivna je njihova pridelava

Na koliko različnih načinov je lahko obdavčen dohodek od pridelave solate, korenčka in številnih drugih zelenjadnic? Na šest načinov: je obravnavan v okviru katastrskega dohodka, je priglašen kot posebna kultura, kot druga kmetijska dejavnost, kot dejavnost samostojnega podjetnika posameznika ali kot dejavnost pravne osebe, lahko pa sploh ni obdavčen. Široka paleta možnosti je vsekakor ugodnost, ki pa obenem od pridelovalca zahteva, da pozna pogoje, pod katerimi se lahko odloči za enega od naštetih načinov obdavčitve. Ko je možnosti več, je treba izbrati najugodnejšo.

Kmetijska in gozdarska dejavnost na kmetijah sta pretežno obdavčeni na podlagi katastrskega dohodka. Zelenjadnice in zelišča niso v vseh primerih zajete v izračun katastrskega dohodka, v teh primerih je potrebno davčno osnovo ugotavljati na drugačne načine. V nadaljevanju si bomo ogledali, katere možnosti za ugotavljanje davčne osnove imajo pridelovalci zelenjadnic glede na to, kje so zelenjadnice gojene in kako intenzivna je njihova pridelava.

Ugotavljanje davčne osnove na podlagi katastrskega dohodka

Katastrski dohodek je pavšalna ocena tržnega dohodka, ki je določena na podlagi podatkov o vrednosti proizvodnje iz Ekonomskega računa za kmetijstvo in Ekonomskega računa za gozdarstvo. Katastrski dohodek se razlikuje glede na posamezne vrste dejanske rabe in glede na boniteto zemljišč. Sistem ugotavljanja katastrskega dohodka ureja Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka ZUKD-2. V izračun katastrskega dohodka je med drugim zajeta pridelava na njivah, kamor sodijo tudi zelenjadnice v njivskem kolobarju. Pridelava zelenjadnic, ki se lahko pridelujejo kot poljščine, npr. zelje, čebula, česen ipd., je torej lahko obdavčena pavšalno na podlagi katastrskega dohodka. V tem primeru po davčni terminologiji govorimo o t.i. ekstenzivni pridelavi, kar pomeni, da zelenjadnica raste v tleh na prostem ali v tunelu in da ena ali več zelenjadnic površine ne zaseda celo rastno sezono, to je do 30. septembra. Če se na površini na prostem ali v tunelu v rastni sezoni zvrstita zelenjadnica in poljščina, ne gre za intenzivno pridelavo in je ta lahko obdavčena na podlagi katastrskega dohodka.

Ugotavljanja davčne osnove na podlagi katastrskega dohodka za kmete predstavlja administrativno ugodnost, saj jim pri prodaji končnim potrošnikom ni potrebno izdajati računov in ni jim potrebno pripravljati davčnih obračunov. Poleg tega za prodajo svojih pridelkov DDV zavezancem (če sami niso identificirani za namene DDV) lahko pridobijo dovoljenje za uveljavljanje pavšalnega nadomestila DDV v višini 8 % pribitka na neto vrednost.

Posebne kulture

Z letom 2017 sta Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka ZUKD-2 in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini ZDoh-2R pridelovalcem zelenjadnic in zelišč, ki ne morejo biti obdavčene na podlagi katastrskega dohodka, pod določenimi pogoji omogočila priglasitev t.i. posebnih kultur.

ZUKD-2 navaja, da so posebne kulture zelenjadnice in zelišča v intenzivni pridelavi, jagode, semena in sadike poljščin, zelenjadnic in zelišč, ki se pridelujejo v tleh na prostem ali v tunelih, ter reja polžev na njivi. Kot intenzivna pridelava šteje pridelava ene ali več zelenjadnic oziroma zelišč na isti površini v celotni rastni sezoni posameznega koledarskega leta, to je do 30. septembra ali dlje. Kot intenzivna pridelava torej šteje pridelava, kjer je na isti površini v celotni rastni sezoni gojena ena zelenjadnica (npr. plodovke) ali pa se zvrstita dve ali več zelenjadnic. Tudi pridelava špargljev in drugih trajnih zelenjadnic in zelišč po davčni terminologiji šteje kot intenzivna pridelava in so zato lahko priglašene kot posebne kulture.

Pridelava v zaprtih prostorih – rastlinjakih ne more biti obravnavana kot posebna kultura. Kriterij razmejitve med zaprtimi prostori in tuneli je fiksnost objekta.

ZUKD-2 določa, da se posebnim kulturam k »osnovnemu« katastrskemu dohodku prišteje še dodatni v višini 1,3-kratnika katastrskega dohodka intenzivnega sadovnjaka z boniteto med 51 in 60. Trenutno to znaša 1,3 X 1.136,33 evra/ha, torej 1.477,23 evra/ha. Postopnost vštevanja katastrskega dohodka v davčno osnovo velja tudi za dodatni katastrski dohodek od posebnih kultur (v letu 2019 v 75 % deležu, to je 1.107,92 evrov/ha, v letu 2020 pa že v celoti).

ZDoh-2R določa, da je pridelava posebnih kultur osnovna kmetijska dejavnost in da je evidentirana pri Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. Evidenco posebnih kultur predpisuje Zakon o kmetijstvu ZKme-1. V 162.c členu navaja, da je evidenca vzpostavljena za namene dohodnine in za izvajanje ukrepov kmetijske politike. Zavezanec za vpis v evidenco je nosilec kmetije, na kateri pridelujejo posebne kulture, in sicer podatke sporoča vsako leto ob oddaji zbirne vloge. ZKme-1 nosilcu narekuje, da mora evidentirati vse površine posebnih kultur, če te presegajo 0,1 ha skupne površine. V primeru, da posebne kulture prideluje z namenom prodaje, pa morajo biti evidentirane tudi pod skupno površino 0,1 ha. Na spletni strani Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja in na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je do roka za izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto objavljen šifrant vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin, ki so lahko obravnavane kot posebne kulture.

Zakon o davčnem postopku ZDavP-2 Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja nalaga, da mora davčnemu organu do 15. julija leta, za katero se odmerja dohodnina, sporočiti podatke po pridelovalcih in posebnih kulturah. Davčni organ dohodek od posebnih kultur pripiše članom kmečkega gospodinjstva v sorazmernem deležu glede na število zavezancev za dohodnino iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

Glede na to, da je pridelava posebnih kultur obravnavana kot osnovna kmetijska dejavnost (enako kot pridelava v okviru »osnovnega« katastrskega dohodka), iz tega izhajajo tudi nekatere ugodnosti. Administrativno ugodnost predstavlja, da pri prodaji končnim potrošnikom ni potrebno izdajati računov in da ni potrebno pripravljati davčnih obračunov. Poleg tega za prodajo svojih pridelkov DDV zavezancem (če sami niso identificirani za namene DDV) lahko pridobijo dovoljenje za uveljavljanje pavšalnega nadomestila DDV v višini 8 % pribitka na neto vrednost.

Druga kmetijska dejavnost in vpis v davčni register

Vse vrste pridelave, ki štejejo kot primarne kmetijske dejavnosti, vendar ne spadajo pod obdavčitev v okviru katastrskega dohodka, so lahko obravnavane kot t. i. druge kmetijske dejavnosti. V primeru zelenjadnic in zelišč je to vsa pridelava v rastlinjakih in vsa intenzivna pridelava v tleh na prostem ali v tunelih, če ni priglašena kot posebna kultura. Pridelovalci se morajo registrirati tako, da ob začetku opravljanja dejavnosti predložijo prijavo za vpis v davčni register (z obrazcem DR-03). Ob koncu opravljanja dejavnosti priglasijo prenehanje (brez obveznosti trajanja). Druge kmetijske dejavnosti se obravnavajo kot dejavnosti, za katere se mora davčna osnova ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Pridelovalci, ki se vpišejo v davčni register, postanejo t.i. fizične osebe z dejavnostjo (niso s.p. ali podjetje) in ohranijo vse pravice z naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov.

Zavezanci, ki obenem opravljajo drugo kmetijsko dejavnost, za katero so vpisani v davčni register, in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, pripravijo en sam (enotni) davčni obračun, ki zajema rezultate vseh njihovih dejavnosti. Prihodki od dopolnilnih dejavnosti morajo biti evidentirani ločeno le za potrebe letnega poročanja upravni enoti o doseženem dohodku iz naslova dopolnilnih dejavnosti.

Nosilci druge kmetijske dejavnosti niso upravičeni do uveljavljanja pavšalnega nadomestila DDV. Kriterij za obvezno identifikacijo za DDV ni višina katastrskega dohodka (7.500 evrov dohodkov), pač pa letni promet (50.000 evrov). Ker davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih odhodkov, so pri vsaki prodaji svojih pridelkov dolžni izdati račune in jih v primeru gotovinskega poslovanja tudi davčno potrditi. Pripraviti morajo davčni obračun

Prijava v poslovni register

Poleg ugotavljanja davčne osnove pri pridelavi zelenjadnic in zelišč na podlagi katastrskega dohodka, priglasitve posebnih kultur ali prijave druge kmetijske dejavnosti, imajo vsi kmetje vselej možnost vložiti prijavo v poslovni register. Svojo dejavnost tako lahko opravljajo s statusom samostojnega podjetnika posameznika ali v različnih statusnih oblikah podjetja. V poslovni register svojo dejavnost priglasijo ob začetku opravljanja dejavnosti in jo prekličejo ob prenehanju oziroma ob prehodu na drugačen način obdavčitve. Ni potrebno posebej omenjati, da so dolžni izdajati račune, jih v primeru gotovinskega poslovanja davčno potrjevati in pripravljati obračune. Do uveljavljanja pavšalnega nadomestila seveda niso upravičeni in tudi ne morejo biti kmetijski zavarovanci.

Dohodek od prodaje ni obdavčen

Dolgujemo le še šesto možnost, to je, da dohodek od pridelave sploh ni obdavčen. Kmetije, ki imajo manj kot 200 evrov letnih dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, niso obravnavane kot kmečka gospodinjstva in so oproščene plačila dohodnine od katastrskega dohodka in morebitnih obdavčljivih subvencij. V tem primeru smejo le občasno prodajati sezonske viške svojih pridelkov, v primeru redne prodaje pa morajo svojo dejavnost priglasiti v davčni ali poslovni register. 

Kombinacija osnovne kmetijske dejavnosti ter pridelave zelenjadnic in zelišč

Rok za priglasitev ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih odhodkov je predviden le v primeru opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, in sicer je to 31. oktober za vstop v računovodstvo s 1. januarjem. Vstop je prostovoljen, vendar se mora kmečko gospodinjstvo zavezati, da bo na tak način ugotavljalo davčno osnovo najmanj pet let.

V primeru, da kmečko gospodinjstvo za osnovno kmetijsko dejavnost ugotavlja davčno osnovo na podlagi računovodstva, so vanj zajete tudi pridelava zelenjadnic in zelišč ter vseh drugih dejavnosti, ki ne morejo biti obdavčene na podlagi katastrskega dohodka, vključno z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji. Za davčne namene je za vse naštete dejavnosti izbran en sam nosilec. Če pa kmečko gospodinjstvo ni v računovodstvu z vsemi svojimi dejavnostmi, je dopustnih več možnosti hkrati. Ekstenzivna pridelava zelenjadnic na njivah je tako lahko obdavčena na podlagi katastrskega dohodka, intenzivna pridelava zelenjadnic in zelišč na prostem je lahko npr. priglašena kot posebna kultura, pridelava v rastlinjakih kot druga kmetijska dejavnost ali kot dejavnost samostojnega podjetnika ali pravne osebe. A kot rečeno že v uvodu - ko je možnosti več, je treba izbrati najugodnejšo. Tudi s stališča enostavnosti in preglednosti poslovanja.