Da se da z ekološkim kmetovanjem preživeti tudi pri nas, dokazuje kar nekaj kmetij

Ključne besede: dobre prakse

Toni Kukenberger, inovativni mladi kmet za leto 2016

Kmetija Kukenberger je družinska kmetija, na kateri živi in dela več generacij. Ukvarjajo se s prirejo mleka. Kmetija ni bila nikoli usmerjena v zelo intenzivno prirejo, zato so na kmetiji ohranili rejo krav rjave pasme: okrog 20 krav in prav toliko telic. Od klasične oddaje mleka v mlekarno prek zadruge je postopno rasla ideja o predelavi mleka in neposredni prodaji mlečnih izdelkov. To razmišljanje je sovpadalo z odločitvijo za ekološko kmetovanje, predlani pa je padla tudi odločitev za pridelavo tako imenovanega senenega mleka. 

Na leto namolzejo približno 120 tisoč litrov mleka. Dobro polovico ga predelajo v različne mlečne izdelke, s katerimi oskrbujejo nekaj šol, vrtcev in gostiln, pa tudi nekaj trgovin v bližini in v Ljubljani. Ta delež bi radi čim prej povečali na vsaj tri četrtine pridelanega mleka. »S tem, ko 40 odstotkov senenega mleka prodajamo preko zadruge po ceni za konvencionalno mleko, izgubljamo precej zaslužka. A druge rešitve ta hip ni, ker blizu nas nihče ne odkupuje ekološkega mleka,« pravi Toni Kukenberger.

Glede odločitve za predelavo mleka na kmetiji pa Toni, ki je diplomant univerzitetnega študija zootehnike na BF, pravi: »Za predelavo mleka smo se odločili leta 2011. Naša kmetija je s 24 hektarji obdelovalne zemlje in 10 hektarji gozda premajhna, da bi živela samo od oddaje mleka. Širiti je ne moremo. Ob službi bi se lahko ukvarjal z ekstenzivno živinorejo ali kmetijo vodil kot podjetje in razvijal nove dejavnosti, kar sem tudi izbral.«

Že omenjene novosti so bile dobra podlaga za to, da gre za inovativne prijeme, posebno pozornost pa velja nameniti prevoznemu molzišču. »S pašnikov ne moremo krav dvakrat na dan gnati v hlev na molžo, ker bi prečkale tuje parcele. Molžo je bilo treba pripeljati na pašnik. Molzišče s štirimi molznimi enotami sem uredil na prikolici, ki sem jo tudi izdelal sam, to pa pripel za 40 let star traktor, ki je sameval pod kozolcem,« zaključi inovativni mladi kmet za leto 2016 Toni Kukenberger.

Ob tem naj zapišemo izjavo, ki jo je dal v predsedniški palači neposredno po prejemu naziva, ki je vodilo njemu, lahko pa tudi vsem generacijam na vseh slovenskih kmetijah: »Vsak posel ima možnost za uspeh, ne glede na konkurenco, če le delaš dobro,« in se navezal na izjavo predsednika ZSPM Roka Damijana ob podelitvi naziva IMK: »Na naši kmetiji sem jaz embalaža, vsebina pa je moja družina, starši in stari starši, ki so postavili temelje, da se lahko sedaj kmetija razvija.«

Boštjan Kosec - Senena govedina lahko najde kupce

V desetih letih je Boštjan Kosec z družino živinorejsko ekokmetijo v Malem Brebrovniku v Prlekiji iz povprečne razvil v eno najbolj perspektivnih. Kmetijska zemljišča so s 16 hektarjev, kolikor so jih imeli leta 2004, povečali na dobrih 48 hektarjev, od tega je 45 hektarjev pašnikov.

Izkušnje iz prireje mleka in pašništva, s katerima se je več kot dvajset let ukvarjal oče Jožef, je Boštjan prenesel na rejo krav dojilj. Inovativen je pri prodaji, saj z ekokmetijo Zadravec iz Prlekije skupaj po spletu prodajajo tako imenovano seneno svežo ekološko mlado govedino. Lani so gospodinjstvom, vrtcu in štirim osnovnim šolam prodali štiri tone mlade ekogovedine.

Lani je Boštjan Kosec razširil dejavnost in začel s setvijo avtohtonih in tradicionalnih poljščin, a ker ni našel ekološko pridelanega semena za avtohtona ozimna žita, se je začel ukvarjati še s semenarjenjem treh avtohtonih sort pšenice – reske, gorolke in savinje.

Za Koscem je že večja naložba v prenovo hleva za govedo in konje z izpustom ter več strojnih izboljšav. Trosilnik za mineralna gnojila je predelal na elektro pogon in priredil tako, da ga lahko namesti na čelni viličar na traktorju. Predelal je tudi čelno kosilnico ter rabljeno prikolico za tovornjak v premično sušilnico, kjer bo lahko sočasno sušil devet bal sena.

Rok Šiftar - Ekološko žita za Naturo, perutnina pa še pride

Z 200 hektarji obdelovalne zemlje v ekološki pridelavi, ki se poleg domače kmetije v Polani razprostirajo še na več parcelah na Goričkem, je 24-letni Rok Šiftar med večjimi ekološkimi kmeti v Prekmurju. Po očetovi smrti je prekinil študij fizike v Ljubljani in prevzel skrb za poljedelsko kmetijo. Prideluje različna žita in buče. Večino žit prek Društva ekoloških žitarjev prodajo Žitu, ki jih trži pod blagovno znamko Natura.

Lani je v Gornjih Petkovcih kupil propadlo gojitveno lovišče Kompas. Nekdanjo fazanerijo bo s sofinanciranjem iz sredstev PRP preuredil v farmo piščancev z 80 tisoč živali v turnusu. Žal zaradi zakonskih omejitev reja ne bo ekološka.

O pogodbeni reji piščancev, za kar bo zaposlil še dva delavca, se dogovarja s Panvitinim Agromerkurjem, ki ima klavnico in bo prevzel tudi prodajo. Na piščančji farmi bo dobil gnoj za gnojenje njiv. Za ogrevanje hlevov načrtuje kotlovnico na biomaso, kjer bodo kurili tudi ostanke od sekanja gozdnih robov in travnikov, ki se zaraščajo, pa tudi ostanke od čiščenja, luščenja in predelave žit, ki niso primerni za krmo.

Za znižanje proizvodnih stroškov Rok Šiftar predeluje tudi stroje, da naenkrat opravijo več del. Pri tem mu koristi znanje fizike, elektrotehnike in mehanike. V treh letih bi rad dokupil več zemljišč, postavil sušilnico za žita in manjšo čistilno linijo.

Janez Benedičič - Inovativni mladi kmet za leto 2013

Inovativnost Janeza Benedičiča je vsestranska. Bočni trosilec omogoča za 50 % povečan obseg gnojenih površin na gorski kmetiji in s tem se je povečala tudi varnost pri razvažanju gnoja. Nadgradnja sušilnice je doprinesla do 20 % boljši izkoristek. Postavitev mlekomata in njegova nadgradnja je kmetiji dvignila raven prihodkov za trikrat. Seneno mleko vsebuje do dvakrat več omega 3 maščobnih kislin in CLA ter je manj alergeno. Vse potrebe in novosti na kmetiji že terjajo nove zaposlitve, ki pa jih zaradi vlaganj v raziskave in razvoj še nekoliko odlagajo.

Poleg vseh ekonomskih, okoljskih in trženjskih izboljšav pa je v primeru Janeza zelo pomemben tudi odnos do kmetovanja kot poklica. Doktoriral je na področju strojništva in se vrnil živet in delat na majhno, razdrobljeno visokogorsko kmetijo.