Pretekli vikend so na Ptuju v prilagojeni obliki potekale 31. dobrote dobrote slovenskih kmetij.

V okviru razstave Dobrote  slovenskih kmetij že več  kot 30 let senzorično ocenjujejo, razstavljajo  in prodajajo slovenske  dobrote ter s tem sistematično gradijo njihovo tržno prepoznavnost. Projekt  so že v začetku zastavili širše, saj zraven  pospeševanja prodaje opravlja tudi funkcijo ozaveščanja  potrošnikov ter spodbujanja in podpore domačemu  pridelovalcu.

Ključne besede: dobrote slovenskih kmetij

Letos so podelili 520 zlatih, 208 srebrnih in 107 bronastih priznanj ter 91 znakov kakovosti. Vsi ponudniki so s svojimi dobrotami predstavljeni v digitalnem katalogu.

Sistematično so urejeni po teži priznanja, ki so ga prejeli, ter po lokalnem okolju, v katerega se umeščajo.

O dogajanju in rezultatih lahko izveste več tudi na FB profilu Dobrot slovenskih kmetij

Slovenske dobrote kot del turistične ponudbe

Slovenija je kljub svoji relativni geografski majhnosti po svojih naravnih, zgodovinskih, kulturnih ... značilnostih zelo razgibana in raznolika ter s tem zanimiva za sodobnega turista, ki zasleduje pristnost in prvobitnost krajine ter kulture.

»Med kulturo lahko zraven starih običajev, navad, šeg … umestimo tudi gastronomske in kulinarične posebnosti, ki so v domeni domačih pridelovalcev hrane oziroma tistih, ki skrbijo za njihovo pripravo. Veseli me, da bo Slovenija leta 2021 evropska gastronomska destinacija, saj bomo preko aktivnosti, povezanih z dogodkom, še okrepili prepoznavnost lokalnih pridelovalcev domače hrane. Na mikro ravni pa mi vse to že počnemo, saj  z razstavo Dobrote slovenskih kmetij zasledujemo prav ta cilj,« je ob robu dogodka povedal vodja organizacijksega odbora Peter Pribožič. 

Domača hrana – ko veš, kaj ješ  

»Dobrote, ki jim dajemo prednost, so pridelane oziroma pripravljene na slovenskih kmetijah. Zavedamo se namreč, da poreklo oziroma izvor hrane za sodobnega potrošnika postajata pomembna dejavnika nakupne izbire, saj je lokalno pridelano jamstvo za kakovost – ko preprosto veš, kaj ješ.

Gre pa pri nakupu slovenskih dobrot oziroma hrane tudi za čustveno komponento, ki je močno prežeta s tradicijo lokalnega okolja, od katere smo se v preteklosti nekoliko oddaljili, v zadnjih letih pa ponovno odkrivamo čar in prednost domačega. Tudi epidemija nas je streznila in nam dala nov uvid v dejstvo, da družba mora ostati do določene mere samooskrbna, kar lahko dosežemo samo s podporo domačih pridelovalcev oziroma ponudnikov domače hrane ter s spoštljivim odnosom do „domačega“,« je še dodal Pribožič.  

Negovanje tradicije in starih receptur 

Zvestoba tradiciji pa ne pomeni, da se ne zasleduje sodobnih pristopov in načinov pridelave in priprave hrane. Domači pridelovalec mora pogumno v „korak s časom“ in z novimi tehnologijami, pri tem pa ne sme izgubiti svoje edinstvene identitete, ki ga dela drugačnega in neponovljivega. Tega nam tudi hitra globalizacija ne sme odvzeti. Le na ta način se bodo tradicionalni postopki priprave dobrot, ki so se skrbno prenašali skozi rodove, ohranili tudi za mlajše generacije ter se preudarno plemenitili z novimi pristopi in idejami. 

Ocenjevanje slovenskih dobrot 2020

Po ocenjevalnem obdobju – ki je letos zaradi epidemije potekalo v nekoliko drugačnem časovnem okvirju – so strokovne komisije slovenske dobrote ocenile kot zelo kakovostne. To oceno si zaslužijo zaradi svoje svežine, okusov, vonjav, barve, teksture ter splošnega videza. S tem bistveno presegajo dobrote, ki so izdelane na industrijski način. V domače dobrote je vloženega veliko truda, znanja, izkušenj, ročnih spretnosti kmetov in gospodinj, predvsem pa ljubezni in entuziazma, ki te dobrote delajo unikatne.