Okrogla miza Ženske na podeželju mnogokrat spregledan potencial

Društvo kmetic Dravske doline je bilo ustanovljeno 2. 12. 1992, zametki društva pa segajo daleč v zgodovino, in sicer v obdobje, ko so se ustanavljali aktivi kmečkih žena.  

Ključne besede: Društvo kmetic Dravske doline, 30 let, okrogla miza

Danes je v društvo vključenih 338 žena in deklet. Ob praznovanju obletnice društva je v dvorcu Mahrenberg v Radljah ob Dravi potekala tudi okrogla miza Ženske na podeželju mnogokrat spregledan potencial, na kateri so se govorci dotaknili ključnih problematik: spregledanost in neenakopravnost kmetic ter pomanjkanje socialne varnosti.  

Kmetica tudi s pomočjo društva postaja vse bolj samozavestna

Društvo kmetic Dravske doline se je sprva imenovalo Društvo kmetic Radlje ob Dravi, leta 1995 pa se je preimenovalo.  Prva predsednica društva je bila Marija Kajzer, današnja predsednica pa je Sara Brglez Zajec. Ta je dejala, da je namen okrogle mize »pokazati, da naj se naše delo enakovredno ovrednoti.« Predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule je poudarila, da so društva kmetic v zadnjih nekaj desetletjih odigrala pomembno vlogo, da se je stanje na podeželju izboljšalo. Kmetice pa so sicer steber vsake uspešne kmetije: »Večina uspešnih kmetij mora imeti žensko roko, ki je vedno zadaj. Ženska skrbi tako za otroke, za družino, opravi veliko stvari, ki se ne opazijo. Želimo si, da bi ženske na podeželju ostale vitalne, saj bodo le takrat poskrbele za moža, živino, kmetijo – vse tisto, kar smo ji naložili.« Bernarda Javornik, ki z Društvom kmetic Dravske doline sodeluje že vse od ustanovitve, je poudarila, da kmetica postaja vse samozavestnejša, vešča komunikacije na spletnih omrežjih, mnoge uporabljajo tudi spletno banko. Društvo je mnogokrat odskočna deska za samostojno pot kmetic, za uvedbo dopolnilnih dejavnosti: »To je tek na dolge proge, take odločitve terjajo premislek, nova znanja, podporo družine in predvsem veliko korajže,« je povedala. Danes je v društvu 13 članic s priglašeno dopolnilno dejavnostjo.

Delo žensk na podeželju mnogokrat spregledano

Ženske na kmetiji so pogosto brez socialne varnosti. V letih 2020, 2021, 2022 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano podeljevalo solidarnostni dodatek, do katerega so bili upravičeni starejši od 65 let, katerih dohodek ni presegel 591 evrov. Več kot 90 % prejemnic tega dodatka je bilo žensk. Kmetijska ministrica Irena Šinko je dejala, da je ta številka zelo povedna. »Če kmetijstvu, kmeticam ne bomo dali spodbud, če ne bo enakih možnosti tako na podeželju kot v mestu, ne bomo naredili preboja in ne bo zanimanja mladih za kmetijstvo,« je povedala. Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je dejal, da se te stvari v zadnjih letih izboljšujejo, težava pa so odkupne cene: »Če bi imeli višje odkupne cene, bi lahko plačevali tudi zavarovanja. Kot predsednik zbornice vso svojo energijo dajem v to, da se poskušamo usklajevati in doseči spremembe na bolje.« Bernarda Javornik je ob tem poudarila, da mora biti delo na kmetiji videno kot na delovno mesto, ki mora biti plačano in vključeno v zavarovanje.

Pogost pojav nevidnega dela

Kmečke ženske so velikokrat preobremenjene, saj morajo poleg svojega dela skrbeti tako za starejše kot za mlajše. Tako so na kmetiji nepogrešljive, za svojo požrtvovalnost pa niso dovolj nagrajene. Govorci so sklenili, da so potrebne marsikatere sistemske spremembe in rešitve, ki bi jim pomagale, da lahko ohranjajo svojo pomembno socialno in ekonomsko vlogo na kmetiji.