Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) poziva državo k ureditvi zakonodaje za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč. V zadnjih letih se po opažanjih članov namreč pojavljajo veliki pritiski po spremembi namembnosti najboljših kmetijskih zemljišč v zazidalne površine.

Ključne besede: kmetijska zemljišča, pozidava, ureditev zakonodaje.

Predsednik KGZS Roman Žveglič je v izjavi za javnost povedal, da člani KGZS poročajo, da je v zadnjih letih izredno velik pritisk na spremembo namembnosti najboljših kmetijskih zemljišč v zazidalne površine. Zadnji primer je predlog prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge na odseku Ljubljana-Kranj/Naklo. Tam se gradnja s predlaganim državnim prostorskim načrtom načrtuje na več sto hektarjev kmetijskih in gozdnih zemljišč: »V gradivu je navedeno, da se zaradi optimizacije trase predvideva poseg na 124,41 ha kmetijskih zemljišč in na 23,5 ha gozda, zaradi povezav na prometno infrastrukturo se posega na 24,8 ha kmetijskih zemljišč, predvidene lokacije odlaganja viškov materiala, ki bo nastal v času gradnje, pa posegajo še na 20,9 ha kmetijskih površin.« Drug aktualni primer je namera Elana po širitvi proizvodnje in ureditvi novega parkirišča na kmetijska zemljišča najboljše kakovosti, širše pa je znan primer Magne.

Po podatkih raziskave Marine Pintar, dekanje Biotehniške fakultete, se je površina kmetijskih zemljišč  v dobrih 40-ih letih (od 1971 do 2011)  zmanjšala za polovico.  Če smo imeli leta 1971 921.000 ha kmetijskih zemljišč, smo jih imeli dobrih 40 let kasneje še samo 472 000. Od tega je le 884 m2 njivskih površin na prebivalca. Da je pozidava kmetijskih tal v Sloveniji izrazit problem, ki izhaja iz sistemskega prostorskega načrtovanja, piše tudi v  zadnjem Podnebnem poročilu o stanju v kmetijstvu 2023. Priporočajo nadgradnjo in spremembo zakonodaje na tem področju.

Leta 2011 je bil v Zakonu o kmetijskih zemljiščih sprejet institut trajno varovanih kmetijskih zemljišč, vendar do zdaj še nobena občina v prostorskih načrtih tega ni uvedla. 18 občin ima izdelan le načrt trajno varovanih zemljišč, v štirih občinah pa je v pripravi. »Ta institut je preložen na občinske prostorske akte na župane. Županom dati varovati najboljša kmetijska zemljišča je ravno tako, kot bi dali lisici varovati kure na kmečkem dvorišču,« je dejal Žveglič.

Država ima v lasti slabih 27. 000 ha njivskih površin in dobrih 5000 nasadov trajnih nasadov – hmeljišč, vinogradov, sadovnjakov, rastlinjakov. Tem površinam naj se podeli status trajno varovanih kmetijskih zemljišč, v katere ni dopustno posegati z gradnjo. KGZS državo še poziva k ureditvi zakonodaje za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in njihovo ohranitev za proizvodnjo hrane.

___________________________________________

Video posnetek izjave