Dvojna škoda zaradi podlubnikov
Sporočila za javnost, Stališča in pripombe |Zakon bo le delno omilil škodo zaradi nedavnih naravnih ujm
V Državnem zboru je bil prejšnji teden sprejet Zakon o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) zakon pozdravljamo, kljub temu pa menimo, da rešuje zgolj del težav, s katerimi se lastniki gozdov srečujejo zaradi naravnih ujm (žledolom, snegolom, vihar) ter posledičnemu napadu podlubnikov.
Spregledano davčno področje zakona
Poleg vsebin, ki so zajete v zakonu, na KGZS ocenjujemo, da bi moral predpis urejati tudi davčno področje. Poslancem smo v ta namen predlagali sprejem amandmajev, ki pa v zakonodajnem postopku niso bili upoštevani.
Podlubniki so gozdove ali dele gozdov v zadnjih treh letih uničili do te mere, da je za več desetletij onemogočeno njegovo trajno in optimalno delovanje ter uresničevanje njegovih funkcij. Gozdno zemljišče lastniku - zavezancu za katastrski dohodek ne daje nobenega donosa, istočasno pa je bremenjen s stroški obnove, nege in varstva mladega gozda.
Zaradi večjih (naravno ali s sadnjo) pomlajenih površin so tudi stroški nege mladega gozda večji, kot bi bili v primeru sonaravnega gospodarjenja, kjer se ta razvija pod in ob odraslem sestoju. Lastniku bi bilo zato treba katastrski dohodek odpisati za čas, dokler si gozdno zemljišče ne opomore. Zakon o dohodnini omogoča individualen odpis katastrskega dohodka le za gozdne površine, ki jih lastnik pogozdi, in sicer na zahtevo lastnika gozdnega zemljišča.
KGZS je z namenom čim širše pomoči prizadetim lastnikom predlagala odpis katastrskega dohodka po uradni dolžnosti s strani Finančne uprave RS in sicer za vse lastnike gozdov, ki so jim podlubniki povzročili škodo, nato pa so s sadnjo ali z naravno obnovo na posamezni parceli obnovili več kot 0,3 ha površine. Ob tem bi bil odstotek oprostitve katastrskega dohodka na parceli enak odstotku površine parcele, na kateri je bila skladno z odločbo Zavoda za gozdove izvedena obnova s sadnjo oziroma je bila izvedena naravna obnova.
Zakonodajalec ni upošteval predloga KGZS za davčno razbremenitev pri obnovi gozda
Dodatno je zbornica predlagala, da se lastnika davčno razbremeni pri obnovi gozda. Škoda zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov ni nastala zaradi aktivnosti lastnika gozdnega zemljišča, zato bi morala biti plačila dohodnine oproščena vsa plačila in materialna sredstva, ki jih lastniki prejmejo za obnovo gozda in ukrepe, s katerimi se varuje pred ponovnimi širitvami podlubnikov.
Oprostitev plačila dohodnine bi se morala nanašati tudi za plačila in vrednost prejetih materialov iz naslova ukrepov kmetijske politike, ki jih lastniki ali drugi dejanski uporabniki gozdov prejmejo za izvajanje varstvenih del v gozdovih. Ker predlog KGZS ni bil sprejet, bodo lastniki prejeli plačila in materiale za varstvena dela v gozdu (pri podlubnikih gre za preventivna in zatiralna dela, npr. lupljenje, kurjenje sečnih ostankov in lubja, kontrolno-lovna drevesa in varstvo sadik pred divjadjo), obenem pa se bo vrednost prejetih sredstev vštevala v dohodninsko osnovo.
Še večjo težavo bo predstavljalo vštevanje plačil in vrednosti materialov za varstvena dela v gozdu v dohodek, na podlagi katerega se izračunava upravičenost do socialnih transferjev. Poleg opustošenega gozda se zato lahko zgodi, da bo lastnik izgubil štipendijo za otroke, znižano plačilo vrtca ipd. Ob tem bode v oči, da so vsa ostala sofinanciranja del v gozdovih oproščena plačila dohodnine, s sprejetim zakonom, ki naj bi urejal obnovo upostošenih gozdov, pa se olajšave za obnovo gozdov ni sprejelo.
Zborničnega predloga za odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zakonodajalec ni upošteval
KGZS se je zavzemala še za podaljšanje roka za vložitev zahtevka za zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete v primeru aktivnosti podlubnikov. Prvi večji škodni primeri zaradi napada podlubnikov so bili zabeleženi v letu 2015, škodni dogodki so se ponovili v 2016 in v 2017. Predlagali smo, da bi lahko lastniki gozda v primeru škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov zahtevo za odpis ali zmanjšanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete vložili v daljšem roku, in sicer v dveh letih od izdane odločbe Zavoda za gozdove o sanitarni sečnji, kar bi omogočalo tudi urejanje za gozdove poškodovane v zadnjih dveh letih.
Predlog ni bil upoštevan, zato bodo vloge za odpis ali zmanjšanje prispevkov lahko vlagali samo lastniki, ki morajo zaradi podlubnikov s sadnjo obnoviti svoj gozd na več kot 20 odstotkih njihove gozdne posesti, obenem pa bodo imeli za oddajo vloge čas le 60 dni od vročitve odločbe Zavoda za gozdove o določitvi varstvenih del za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov.