Sodoben, delujoč sistem delovanja inovacij in prenosa znanja v kmetijstvu (vir: prof. Emil Erjavec – posvet JSKS 2014).

Slovenski sistem prenosa znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS) je bogatejši za mrežo enajstih inovacijskih posrednikov, ki delujejo v okviru osmih kmetijsko-gozdarskih zavodov širom Slovenije.

Ključne besede: AKIS, inovacije

Njihova glavna naloga je prenos znanja in inovacij v kmetijsko prakso ter medsebojno povezovanje različnih akterjev razvoja kmetijstva in podeželja. Na njih se lahko obrnete, ko  imate problem v praksi in bi ga radi rešili s pomočjo stroke ali pa morda že razmišljate o prijavi na razpise EIP.

Vzpostavitev sistema za prenos znanja in inovacij po meri kmetov

Sodelovanje med slovenskimi kmetijskimi šolami, fakultetami za kmetijstvo in raziskovalnimi inštituti ter ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano traja že več desetletji in je dobro vzpostavljeno, vendar bi moral biti prenos znanja v prakso hitrejši.

Pomembnost dobro delujočega sistema prenosa znanja in inovacij v kmetijstvu je prepoznala tudi EU kmetijska politika in zato spodbuja države članice, da je to ena od prioritet njihovih strateških načrtov za razvoj kmetijstva in podeželja. Zato tudi slovenski strateški načrt močno  poudarja prenos znanja in inovacij za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda v  kmetijstvu ter za ta namen namenja 33,26 milijona evrov (oziroma 6,65 milijona evrov letno), kar je skoraj dvakrat več kot v prejšnjem programskem obdobju 2014–2020.  Poudarek bo na projektih Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP), konzorcijih inštitucij znanja in dvigu vlaganj v kakovostno svetovanje ter usposabljanje.

Vloga JSKS v sistemu prenosa znanja in inovacij v slovenskem kmetijstvu

Kmetijski svetovalci smo v Sloveniji najpomembnejši akter v sistemu prenosa znanja in inovacij od  raziskovalnih ustanov na kmete in se za to čutimo tudi odgovorni. Zavedamo se namreč, da sta znanje in dobro sodelovanje med vsemi deležniki v kmetijstvu pot do inovacij in s tem razvoja uspešnega kmetijstva.

Za uspešno implementacijo kmetijske politike na področju izvajanja AKIS-a in inovacij je nujno potrebno vzpostaviti  sistem inovacijskega posredništva, katerega glavna naloga je  vzpostaviti vez med kmetom, ki bo identificiral problem v praks,i in raziskovalno inštitucijo, ko bo ta problem skušala rešiti. To je namreč edini način za pripravo  kvalitetnih projektov EIP, ki rešujejo konkretne probleme kmetij.

Zato je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v programu dela javne službe kmetijskega svetovanja kmetijskim svetovalcem v letu 2023 dodelilo novo, prioritetno nalogo »Izvajanje inovacijskega posredništva«.

Vloga in naloge inovacijskih posrednikov

Naštejmo deset zapovedi, ki se jih morajo držati inovacijski posredniki pri opravljanju svojega dela:

1. Posredniška funkcija: povezovanje in mreženje  akterjev  (kmetov, podjetij, znanstvenikov) okoli inovativne ideje od spodaj navzgor.

2. Osebno svetovanje projektnemu timu pri pripravi vloge na razpis EIP (evropskega inovativnega partnerstva) ter koordinacija in vodenje projektov kot posrednik med partnerji.

3. Osebno svetovanje kmetom za inovativnost (ogledi dobrih praks EIP projektov in demonstracijskih projektov).

4. Spodbujanje in ozaveščanje širše javnosti o pomenu inovativnosti za napredek.

5. Organiziranje regijskih delavnic za iskanje možnih rešitev problemov kmetov in povezovanje partnerjev.

6. Informiranje deležnikov AKIS širše javnosti o razpisih EIP.

7. Organiziranje dogodka inovativni mladi kmet ali inovativna mlada kmetica.

8. Širjenje rezultatov inovacij na strokovnih dogodkih s področja kmetijstva in razvoja podeželja.

9. Sodelovanje z EIP Vem točko na ministrstvu, Mrežo za razvoj podeželja ter drugimi akterji razvoja podeželja.

10. Lastno izobraževanje. Izvajanje inovacijskega posredništva zahteva od kmetijskih svetovalcev nova, zelo specifična znanja in tehnike, ki so potrebna, da ustvarimo prijetno, kreativno okolje za rojevanje idej in pristne odnose med partnerji v projektu.

Seznam  inovacijskih posrednikov