V Hiši evropske unije v Ljubljani je pred dnevom žena potekala novinarska konferenca in okrogla miza »Enakost spolov na podeželju«, s katerima so partnerji projekta TERA predstavili ključne poudarke ter zaključke tega projekta. Projekt naslavlja opolnomočenje moških in žensk na podeželju za učinkovito spopadanje z izzivi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.

Ključne besede: TERA, enakost spolov, okrogla miza.

Partnerji projekta TERA so Razvojni center Murska Sobota - vodilni partner ter Regionalna razvojna agencija Posavje, Center za razvoj trajnostne družbe, Inštitut za preučevanje enakosti spolov Maribor, Inland University of Applied Sciences (norveški partner) ter Zveza slovenske podeželske mladine. S pomočjo Zveze kmetic Slovenije so tik pred zaključkom projekta TERA (2022-2024), ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma. 

Zveza slovenske podeželske mladine je v projekt TERA vstopila kot ključen steber, na katerem sta sloneli tako vzpostavitev kot tudi izvajanje mentorske sheme. V obliki mentorske sheme, ki so jo tvorili mentorski pari, sestavljeni iz predstavnice Zveze slovenske podeželske mladine ter predstavnice Zveze kmetic Slovenije, je zaživel edukativno ozaveščevalni program na terenu, ki je bil izveden na 20 različnih lokacijah po Sloveniji v obliki delavnic, ki so naslavljale 6 različnih tem oz. modulov: pravi moški in prava ženska; aktiven podeželan, aktivna podeželanka; nasilje na podeželju; delo – počitek – prosti čas; medgeneracijsko sožitje; pravice in dolžnosti vsakega kmeta, socialna varnost. Namen delavnic je bil, da se pridobi povratne informacije, kje so največji izzivi za oblikovanje predlogov in kako le-te izzive pravilno nasloviti. Delavnice so izpeljali na interaktiven način in preko metod neformalnega izobraževanja. Mladi znotraj projekta ugotavljajo, da  mentorska shema predstavljala poligon učenja, izmenjave izkušenj, znanj, mnenj, priložnost za dopolnjevanje in nenazadnje deljenje spretnosti in občutkov. Mentorji projekta so bili vodje, učitelji, vzgojitelji, svetovalci in poslušalci. Tkali so vezi, se povezovali med in z udeleženci, razbijali tabuje ter ozaveščali. Zagotavljali so varen prostor, v katerem so bile z nami podeljene tako prijetne kot izjemno težke življenjske preizkušnje, s katerimi so se oz. se srečujejo udeleženci. Na novinarski konferenci je Anja Kastelic, ki je bila aktivno vpeta v celoten projekt TERA povedala: »Na podeželju so nam pojmi, kot sta enakopravnost in enakost ter počitek in prosti čas enaki. Ne razlikujemo, da gre tu za različne pojme in da to dojemanje različnih pojmov različno vpliva na nas. Prevečkrat slišimo, da smo enakopravne, ampak to ne pomeni, da smo tudi nujno enake. Da razložim na svojem primeru kmetice - ni nujno da opravljam enaka dela kot moj mož in ni nujno, da on opravlja enaka dela kot jaz. Gre za to, da je naše delo, tako kot je, vredno enako, in da si delo razdeliva ter si pomagava in vskočiva, če kdaj kateri od naju svojega dela ne zmore. Upam si namreč trditi, da so kmetije, kjer je delo moža in žene vredno enako, in kmetijo vodita skupaj, med bolj uspešnimi.« Urša Skube, mentorica na delavnicah projekta TERA je ob zaključku okrogle mize povedala: »Z vidika mladih iz Zveze slovenske podeželske mladine, ki smo bili vpeti v projekt, bi rada izpostavila, da se mora podpirati organizacije in ustanove, ki na teren vpeljujejo aktivnosti, podobne mentorski shemi. Verjamem, da smo mi na terenu tisti, ki lahko izkušnje in potrebe prenašamo v smisle, ki se nato odražajo pri smernicah, stališčih, zakonih. Želim si tega, da se deležniki med seboj povezujemo in ustvarjamo okolje, ki bo temeljil na pristopu »bottom up«, in lahko tako ponudimo možnost vsem, da izrazijo svoje mnenje.« Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je povedal, da na zbornici poteka izvajanje brezplačne psihosocialne podpore za člane kmetijskih gospodarstev, ki jo izvaja Lucija Pinterič: "Klicev je zelo veliko, pomoč pa poiščejo večinoma ženske. Statistika je prilžno taka -- 80 % žensk in 20% moških."

Partnerji projekta si želijo, da bodo njihovim iniciativam sledile strateške usmeritve, javne zakonodaje in zagovorniška prizadevanja, ki bodo v diskurz razumevanja razvoja podeželja vpeljala vidik enakosti spolov, enakomernega razvoja podeželja, skupnosti, v kateri bo vsak lahko užival v enakih pravicah, priložnostih in bil deležen enake obravnave, ne bo brez zasledovanja enakosti spolov.

Vir: Zveza slovenske podeželske mladine