Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) ter Zveza lastnikov gozdov Slovenije opozarjata, da predlagana evropska gozdarska strategija ne izkorišča priložnosti, ki jih nudi gozdarstvo v boju proti podnebnim spremembam. Še več, omejuje se gospodarjenje z gozdom, namesto da bi spodbujala rabo lesa. Lastniki gozdov se zato sprašujejo, ali so gozdovi še v njihovi lasti.

Evropski lastniki gozdov so pričakovali, da bo cilj Evropske gozdarske strategije izboljšanje stanja v gozdovih in njihova večja odpornost na podnebne spremembe.  Žal so se pričakovanja izjalovila. Strategija načrtuje opuščanje gospodarjenja z gozdovi in dodatno omejuje lastninske pravice. Predvideno omejevanje gospodarjenja z gozdovi bo ustavilo razvoj gozdno-lesne panoge in zmanjšalo rabo lesa v izdelkih in stavbah, kar nikakor ni v skladu z Evropskim zelenim dogovorom prehoda v zeleno gospodarstvo. Lastniki gozdov se zaradi pomanjkanja časa in zakonodajnih ovir že zdaj težko odločajo za sadnjo in izvajanje nege v gozdovih, nova gozdarska strategija pa bo lastnike dodatno odvrnila, da bi vlagali v gozdove. Ni namreč jasno, ali bodo lahko prirastel les sploh prodali ali pa ga bodo morali zaradi evropskih zahtev pustiti v gozdu. Strategija tako ni prilagojena  stanju  na terenu.  

Prednosti lesa

Gozdarstvo je v EU edini sektor, ki ne pripomore k podnebnim spremembam in zagotavlja ponor CO2, ki prihaja iz ostalih sektorjev.  Z lesom nadomestimo beton, kovine in plastiko ter skladišči CO2 v izdelkih in stavbah.  Usmeritve nove gozdarske strategije so nevarne tudi glede varstva in ohranjanja gozdov. Negospodarjeni gozdovi so ob podnebnih spremembah veliko bolj nestabilni in podvrženi škodljivcem, ujmam in požarom. V alpskem prostoru lahko povzroči opustitev gospodarjenja varovalnih gozdov ogromne škode na infrastrukturi. Dobro stanje gozdov lahko zagotovimo le z aktivnim gospodarjenjem.

Vse organizacije evropskih lastnikov gozdov so podpisale Dunajsko deklaracijo, v kateri sporočajo zaskrbljenost nad evropsko gozdarsko strategijo in jo označujejo kot nezadostno ter neusklajeno. Nadalje opozarjajo, da razni dogovori in usmeritve za uveljavitev zelenega dogovora niso dosledne in si med sabo celo nasprotujejo.

Ključna vprašanja, ki zahtevajo dodatno razlago in razpravo, so novi evropski indikatorji za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, nova EU certifikacija gospodarjenja z gozdovi, plačila za ekosistemske storitve in nadomestila za omejevanje gospodarjenja.

Evropski gozdovi so se v zadnjih desetletjih povečali tako v hektarjih kot v lesni zalogi. V Sloveniji se je lesna zaloga v zadnjih 20 letih povečala za več kot 10 %, sečnja pa močno zaostaja za načrtovano in bo letos dosegla le okoli polovico letnega prirastka. V slovenskih gozdovih bi morali za zagotavljanje stabilnosti gozdov in njihovega hitrejšega prilagajanja na podnebne spremembe povečati sečnjo, sadnjo in nego ter organizirati gozdarstvo tako, da bi spodbudili gospodarjenje v zasebnem sektorju.

Več aktivnosti in sistematičnosti

Slovenski lastniki gozdov dodatno opozarjajo, da se na nacionalni ravni ključnih težav zasebnih lastnikov še ni začelo reševati. Slovenski lastniki gozdov zato od vlade pričakujejo več aktivnosti in sistematično izvajanje gozdnega dialoga v delovnih skupinah, delavnicah in okroglih mizah, kjer bi se iskale in sprejele tudi rešitve za boljšo podporo ter razvoj zasebnega sektorja gozdarstva. Manjka tudi jasna in bolj dosledna politika razvoja gozdno-lesnega sektorja, ki mora biti v sožitju z zasebnim gozdarstvom. Ob odsotnosti nacionalnih razvojnih ciljev  se bojimo, da bo Evropska gozdarska strategija le ovira in ne priložnost za trajnosten in sonaraven razvoj Slovenije.

Kje so še ovire:

Poleg evropske gozdarske strategije so za lastnike gozdov problematične:

- Revizija direktive o obnovljivih virih (RED III) , ki predvideva prepoved pridobivanja biomase iz gozdov z naravno drevesno sestavo

- Revizija direktive LULUCF o rabi tal in spremembi rabe tal, ki omejuje gospodarjenje z gozdovi tako, da predpisuje normativno količino sečnje na okvirno 70 % prirastka

- Strategija EU o biodiverziteti   predvideva 10 % negospodarjene površine v državi oziroma 1/3 Nature (v Sloveniji je polovica gozdov pod Naturo 2000)

- EU Uredba o taksonomiji, ki določa pogoje za okolju prijazne investicije, ki  zahteva več od smernic za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, sprejetih pod okriljem Forest Europe