Združenje kmečkih sirarjev Slovenije obeležuje 20 let delovanja

Kmečki sirarji Slovenije so odličen primer, kaj vse je možno narediti, če se zavedaš pomena skupnega delovanja v smislu pridobivanja in prenosa znanja ter sodelovanja, so povedali na današnji novinarski konferenci Združenja kmečkih sirarjev Slovenije.

"Dvajset let dela je pomembno vplivalo na izjemno raznovrstnost kmečkih sirov v Sloveniji. To raznolikost okusov in uporabo prvovrstnih domačih sirov na mizah slovenskih porabnikov in najuglednejših lokalnih kulinaričnih ponudnikov bomo slovenski kmečki sirarji predstavili na Festivalu slovenskih sirov 2. oktobra na Brdu pri Kranju," je povedal predsednik združenja Milan Brence.

Mnenje o pomenu panožnega združevanja in izjemnih uspehih kmečkih sirarjev so podali še podpredsednica združenja Monika Ravnik, mladi inovativni kmet v letu 2016 Toni Kukenberger, strokovni tajnik združenja Stane Levart in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič.

Leta 1998 se je združila skupina sirarjev, predelovalcev mleka na kmetijah in nastalo je Združenje malih sirarjev. Sedež združenja je od začetka na KGZS - Zavodu Ptuj, vanj je danes včlanjenih več kot 100 kmetij, ki se ukvarjajo s predelavo mleka. člani združenja so z območja celotne Slovenije in so dejavni na področju izobraževanja, spodbujanja sirarske dejavnosti na kmetijah, dviga kakovosti izdelkov in skupne promocije. Združenje je aktiven sogovornik pri pomembnih zakonskih podlagah, ki urejajo delo sirarjev in je član Evropskega združenja kmečkih in obrtnih sirarjev (FACE).

Med zadnje večje dosežke štejejo sodelovanje pri pripravi sheme Izbrana kakovost Slovenije. "Tu smo uspeli, da naši izdelki nosijo poseben znak Izbrana kakovost Slovenije - kmečki. S to oznako označujemo izdelke, ki poleg skupnih meril - izjemne mikrobiološke kakovosti in svežine mleka - zagotavljajo lokalnost (lastno mleko ali odkupljeno od največ 15 kmetij v polmeru 25 km) ter tradicionalno predelavo (siri so izdelani iz surovega mleka, fermentirani izdelki pa iz nehomogeniziranega mleka)," je povedala podpredsednica združenja Monika Ravnik.

Da združenje kmečkih sirarjev Slovenije deluje po nekaterih osnovnih načelih, ki ga delajo nekoliko posebnega, drugačnega od ostalih podobnih združenj, meni specialist za predelavo mleka na KGZS - Ptuj in strokovni tajnik Združenja kmečkih sirarjev Slovenije Stane Levart."V združenju se članstvo, poleg letne članarine, povezuje predvsem prek prijateljstva med člani. Znanja in izkušnje si člani med seboj nesebično delijo. Med njimi prevladuje zavest, da le dober sirar uspeva in s tem dela dobro reklamo kmečkemu sirarstvu in vsem kmečkim sirarjem. članstvo je živo in aktivno pri iskanju novih znanj, redna izobraževanja doma in v tujini so stalnica. Novi člani, ki prihajajo, imajo odlične mentorje in vzornike. Med člani združenja so primeri, ki vlečejo. člani pa medsebojno gojijo potrebno spoštovanje."

Poudari še, da člani združenja dajejo velik pomen promociji kmečkih mlečnih izdelkov. "Upravičeno smo ponosni na shemo Izbrana kakovost Slovenije - kmečki. Ponosni na lepe, lično urejene sirarske obrate na kmetijah in z veseljem opazujem trend naraščanja kmečkih sirarn tudi v regijah, kjer je prej vladalo zatišje," meni Levart.

Združenje kmečkih sirarjev Slovenije je eno izmed najbolj aktivnih združenj, ki delujejo samostojno, ob podpori Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. "Združenje, ustanovljeno pod imenom Združenje malih sirarjev, se je ob desetletnici preimenovalo v kmečke sirarje in s tem jasno opredelilo načina dela," je povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetko Zupančič. Med skupnimi dosežki zadnjih dvajsetih let pa izpostavil: sodelovanje pri iskanju rešitev tehnoloških problemov in različnih interpretacij zakonodaje v sirarnah pri predelavi mleka, številna izobraževanja in prenos znanja v sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki, prevzem Evropske zakonodaje in začetek novega obdobja z vstopom Slovenije v Evropsko unijo: "Ker vrata se niso odprla le za trgovino, temveč tudi za znanje, dobre prakse in postavljanje novih sistemov ter nove možnosti za zagon predelave na kmetijah."

Velik napredek v smislu pospeševanja predelave mleka na kmetijah in reševanja sprotnih težav s katerimi so se sirarji srečevali, je pomenilo imenovanje in delo specialistke za predelavo mleka za celotno Slovenijo. Strokovne službe KGZS so v sodelovanju s sirarji pripravile Vodič dobre higienske prakse za predelavo mleka. Ko je bil le-ta potrjen s strani takratne uprave za veterinarstvo, je bila to nova prelomnica na področju kmečkega sirarstva. Predvsem zato, ker so postala zakonska pravila enako razumljena - za nadzor in predelovalca.

Sočasno so vzniknile pospeševalne promocijske aktivnosti kmečkih sirarjev: leta 2005 je potekal prvi praznik sira na Pogačarjevem trgu z ocenjevanjem sira, ki ga je strokovno in finančno podprla KGZS. Prav ta dogodek pa je podlaga za prihajajoči Festival slovenskih sirov, ki bo 2. oktobra potekal na Brdu pri Kranju. Festival, ki je stopnica naprej v prepoznavnosti slovenskih kmečkih sirarjev.

"Kmečki siri so tisti, ki danes zasedajo posebno mesto v gastronomiji in pridobivajo vrednost pri potrošniku. Naš skupni cilj je, da so izdelki s kmetij edini, ki nosijo ime kmečki. Izraz, ki bi moral biti zaščiten v zakonu o kmetijstvu in opredeljen na način, da jasno določa izključno živila, ki prihajajo izključno iz predelav na kmetiji," razloži Zupančič.

O tem, kako na pomen združevanja gledajo mladi kmetje, je spregovoril mladi inovativni kmet 2016 Toni Kukenberger: "Združenje kmečkih sirarjev Slovenije temelji na prostovoljnem povezovanju in delovanju kmečkih sirarjev. Ne glede na to, da so v združenju člani, ki se s sirarstvom ukvarjajo že 30 let in več, smo v združenju tudi taki, in čedalje več nas je, ki se s predelavo mleka ukvarjamo le nekaj let. Zelo smo hvaležni našim predhodnikom, ki so orali ledino in nam omogočili, da je danes dostop do tehnologij, znanja, opreme in repromateriala bistveno lažji."

Poudaril je še, da je predelava mleka tako tehnološko, logistično in z vidika porabe časa ena izmed najbolj intenzivnih panog. Mleko kot surovina je za kakovostne izdelke nujno potrebno sveže, torej ga ne moreš skladiščiti en teden, da ga predelaš v izdelke. Treba je imeti zelo dobro logistiko in celo verigo od pridelave mleka do distribucije izdelkov. "Majhna napaka pri načrtovanju predelave in že ti lahko izdelka zmanjka ali ti ostane. Predelovalci mleka smo zato zelo dobro organizirani ljudje in si ne moremo privoščiti, da bi delali "malo za zraven". Sirarstvo ni panoga za hobi, sirarstvo zahteva celega človeka, ali pa te današnji neusmiljen trg hitro izloči," je še povedal.

Glede konkurence med sirarji pa meni: "Seveda smo drug drugemu konkurenca, a sam se veliko bolj bojim slabe konkurence kot dobre. Poštena konkurenca te sili v stalno izpopolnjevanje, iskanje novosti, iskanje niš na trgu. Ker izdelamo kmečki sirarji relativno majhne količine, ne moremo delati za nizko ceno. Naši izdelki morajo ceno opravičiti in biti boljši in drugačni kot industrijski. Le sirar, ki razume nenehno potrebo po izpopolnjevanju na vseh področjih, bo dober sirar. Sirarstvo ni tek na kratke proge, hitrih zaslužkov ni. Najbrž ne bom rekel nič narobe, če rečem, da je potrebna ena generacija, da si sirarska kmetija prisluži in utrdi ugled na trgu, saj so vložki tako v intelektualne zmožnosti kot v infrastrukturo izredno veliki."

Sporočilo za medije najdete tukaj.