V sklopu dogajanja na 62. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA je potekala predstavitev prizadevanja strokovnjakov za upravljanje z gozdom in lastnikov gozdov za ohranitev narave v slovenskih gozdovih. Dogodek je potekal v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), povezoval ga je Mihael Koprivnikar z oddelka za gozdarstvo na KGZS.

Ključne besede: Natura 2000, gozd, Gozdni sklad, sredstva

Udeležence je uvodoma nagovoril minister za naravne vire in prostor Jože Novak, ki je področje gozdarstva v Sloveniji ocenil kot zgledno, stabilno in spodbudno. Izpostavil je problem spreminjanje strukture gozda kot posledice ekstremnih padavin ter nujnost ureditve hudourniških vod. V svojem nagovoru se je dotaknil tudi proračunskih sredstev, ki so namenjena parkom. Meni, da bi se moralo financiranje razdeliti na tretjine: proračunskega sredstva, tržni delež in sredstva pridobljena na evropskih razpisih.

Gozd je banka kmetije, je poudaril direktor KGZS Janez Pirc. Ljudje na kmetijah morajo preživeti in kmetijo razvijati s pomočjo različnih virov sredstev. Posegati v upravljanje in razpolaganje z gozdom omeji razvoj kmetije. Natura 2000 je bila razglašena brez vednosti in soglasja lastnikov, je še izpostavil. V svojem nagovoru je tudi omenil nestrinjanje glede trenutno predlagane spremembe zakona o ohranjanju narave. V njej je namreč predlagana predkupna pravica države na območjih Nature 2000. 

Revirni gozdar Zavoda za gozdove Slovenije Marko Furman je predstavil ukrepe v območjih Nature 2000. Razložil je oblike odškodnin za lastnike gozdov, ki imajo gozdove na območjih Nature 2000. Gre za ohranjanje biotopov, tako imenovane ekocelice in habitatna drevesa, ki se jih ne odstranjuje in se jih prepusti naravnemu razvoju. Revirni gozdarji pri svojem delu te vsebine prepoznavajo in v sodelovanju z zasebnimi lastniki sklenejo pogodbo ter se dogovorijo glede možnih odškodnin in obveznostih. 

Natura 2000 pokriva kar 37 % Slovenije SLO, od tega je 70 % v gozdovih (45 % celotne površine gozdov), 23 % na kmetijskih zemljiščih, 1 % vodnih ekosistemov, 2 % infrastruktura, 4 % ostala zemljišča. Jože Mori z Zavoda za gozdove Slovenije je predstavil upravljanje z gozdovi v Sloveniji in ukrepe Gozdnega sklada. Leta 2016 ustanovljenega z Zakonom o gospodarjenju z gozdovi, s sočasno ustanovitvijo družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o.(SiDG), kot upraviteljice državnih gozdov. Financira se iz prihodkov razpolaganja z državnimi gozdovi in letnega nadomestila za upravljanje državnih gozdov.

Iz sredstev Gozdnega sklada se med drugim financirajo tudi ukrepi v zasebnih gozdovih na območju Nature 2000. Cilj financiranja je izboljšanje in ohranjanje ugodnega stanja kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov v gozdovih na območjih Natura 2000, ohranjanje biotske pestrosti in krepitev odpornosti gozdov na podnebne spremembe. Pobudo za pridobitev sredstev sklada lahko Zavodu za gozdove poda lastnik tudi sam. Od leta 2015 je bilo lastnikom gozdov iz gozdnega sklada izplačanih 4,8 milijona evrov.

V nadaljevanju je dr. Tine Hauptman z Gozdarskega inštituta Slovenije predstavil stanje in aktivnosti glede gozdnih bolezni in škodljivcev ter nego gozda. Izpostavil je pomen gospodarjenja z gozdovi v smeri krepitve stabilnosti in odpornosti gozdnih ekosistemov ter poudaril pomen izvajanja ukrepov zgodnjega zaznavanja invazivnih tujerodnih vrst.