Gozdni rob in njegova vsestranska koristnost

Gozdni rob in njegova vsestranska koristnost

Kmetijstvo in okolje, JSKS, Zbornica svetuje, Gozdarstvo in lovstvo, Gospodarjenje  | 
V senčnem delu gozdnega roba KG Andrejevi prevladujejo mrtve koprive, ki sodijo med najbolj priljubljene hranilne rastline za divje opraševalce – čmrlje. Foto: dr. Sonja Škornik

V senčnem delu gozdnega roba KG Andrejevi prevladujejo mrtve koprive, ki sodijo med najbolj priljubljene hranilne rastline za divje opraševalce – čmrlje. Foto: dr. Sonja Škornik

Gozdni rob je po rastlinski in živalski sestavi najbolj pester del gozdnega ekosistema in zagotavlja velike koristi tako iz ekološkega kot iz vidika koriščenja gozdnih sadežev.

S ciljem izdelave smernic za vzpostavitev, sanacijo,oblikovanje, gospodarjenje in vzdrževanje gozdnega roba z upoštevanjem različnih funkcij, ohranjanje in izboljšanje biotske pestrosti gozdnega roba, omejevanje razširjenosti invazivnih vrst, ozaveščanje o pomenu gozdnega roba strokovni in zainteresirani javnosti, povezovanje različnih znanj, povečanje zaposlitvenih možnosti na podeželju, povečanje turističnega obiska vasi in rekreacijskih točk, je bil zasnovan EIP projekt 16.5 »Plodonosni gozdni rob kot podpora ohranjanja vrstne pestrosti gozda v funkciji zagotavljanja ekosistemskih storitev«.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v projektu partner s svetovalno funkcijo in s svojim strokovnim znanjem podpira izvajanje prenosov znanja v prakso ter razširjanje rezultatov med strokovno in splošno javnostjo.

Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

V okviru projekta se je že popisalo vrstno pestrost ter stanje razširjenosti invazivnih rastlinskih vrst na petih kmetijskih gospodarstvih iz celotne Slovenije: Makrobios Panonija so.p., Kmetija Vertovšek, TK Široko, TK Andrejevi ter Kmetija na Zaplani.

Začetni popisi aktivnosti potrjujejo, da je aktivno upravljanje z gozdnimi robovi na izbranih kmetijskih gospodarstvih izrednega pomena za zagotavljanje vseh koristi, ki jih želijo kmetije in s tem hkrati tudi povečujejo biodiverziteto.

Projekt je financiran s strani republike Slovenije in Evropske Unije iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

 

Nazaj

Prihajajoči dogodki