Po poplavah v avgustu 2023 so se močno povečale aktivnosti v zvezi z gradnjo vodnih zadrževalnikov na različnih območjih Slovenije. Potekajo sestanki in predstavitve, številni naši člani in lastniki kmetijskih zemljišč pa nas opozarjajo tudi na to, da so že prejeli v podpis pogodbe za pridobitev zemljišča za izvedbo gradnje zadrževalnika, kjer se navaja tudi možnost razlastitve zemljišč.

Ključne besede: vodni zadrževalniki, posegi v kmetijska zemljišča, razlastitev

Glede na to, da bo predvidena gradnja v veliki meri posegla na lastniška zemljišča in objekte ter močno prizadela tudi kmete – lastnike zemljišč, ki kmetujejo na teh območjih, se je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) intenzivno vključevala v vse razprave in aktivnosti, povezane z gradnjo vodnih zadrževalnikov. KGZS je večkrat predstavila svoje predloge rešitev in ves čas opozarjala na nujnost temeljite presoje različnih možnih rešitev, vplivov in posledic gradnje zadrževalnikov na kmetijstvo ter zahtevala vključevanje kmetov in lastnikov zemljišč v postopke. Žal do tovrstnega sodelovanja, kjer bi pretehtali možne rešitve in razrešili odprta vprašanja ni prišlo, zato kmetje niso naklonjeni gradnji zadrževalnikov. Le-ti prinašajo kmetijstvu številne težave, ki jih bo ob nevključevanju kmetov in kmetijske stroke, težko rešiti.

V številnih dopisih in pozivih, ki jih je KGZS kot zaščitnica kmetijstva in zastopnica interesov kmetov naslavljala na pristojne institucije in na katere nismo prejeli nobenega odgovora (zadnji dopis z dne 3. 1. 2024), smo opozorili na nujnost sodelovanja vseh deležnikov in predhodnega reševanja naslednjih zahtev:

1. Celovita presoja vplivov na okolje, zdravje ljudi in živali.

2. Analiza negativnih vplivov na tla in pridelke, saj bodo pridelki po poplavah neuporabni, prizadete površine degradirane, škodo pa bo treba oceniti in sanirati:

- Nujen je načrt monitoringa za zemljišča in pridelke vključno z izvajalcem in plačnikom monitoringa.

- Treba je oceniti negativni vpliv na prodajo pridelkov in sklepanje dolgoročnih pogodb. Zaradi vpliva zadržanih vod kmetijski pridelki tudi ne bodo dobili certifikatov (integrirana pridelava, ekološka pridelava, izbrana kakovost idr.) za prodajo, kar bo pomenilo posledično odpoved pogodb.

3. Analiza stanja na posameznem kmetijskem gospodarstvu (KMG) pred izgradnjo zadrževalnikov (nepremičninski in ekonomski status) in po izgradnji ter prikaz vseh možnih posledic za KMG. Analiza mora vključevati osnovne podatke o vsakem KMG, ki ima zemljišča na območju zadrževalnika:

• osnovni podatki kmetije,
• kmetijska zemljišča v uporabi (lastna in najem),
• % zemljišč kmetije izven zadrževalnika in % zemljišč kmetije znotraj zadrževalnika,
• zgradbe,
• kmetijska mehanizacija in strojna oprema,
• stalež živali,
• trajni nasadi, njive z zelenjavo in poljščinami,
• namakalni sistemi,
• vrednost tržne proizvodnje vključno s porabo v gospodinjstvu in izračun BDV pred izgradnjo zadrževalnika,
• delovna sila,
• gospodarska vitalnost KMG pred izgradnjo zadrževalnikov,
• gospodarska vitalnost kmetijskega gospodarstva zaradi izgube pogodb za prodajo pridelkov in nezavarovanih površin v dobi trajanja zadrževalnikov, vendar najmanj za obdobje 35 let, kar je normalna delovna sposobnost ene generacije na kmetiji.

4. Priprava individualnih sanacijskih oziroma poslovnih načrtov za prestrukturiranje KMG:

a) terminski načrt in predračunska vrednost naložb

b) viri financiranja (javni z dinamiko financiranja)

- stanje zadolženosti kmetijskega gospodarstva

- vir za vračilo kreditov kmetijskega gospodarstva (izključno javni vir)

c) finančna analiza

- vrednost proizvodnje in izračun bruto dodane vrednosti po prestrukturiranju kmetijskih gospodarstev

- bilanca stanja po zaključeni naložbi

- bilanca uspeha

d) dinamične ocene

- finančni tok

- ekonomski tok in dinamične ocene uspešnosti naložbe

- metoda vračila eventuelnih investicijskih vlaganj KMG

- interna stopnja donosnosti

e) kritična tveganja

f)  finančni podatki

5. Ovrednotenje vpliva statusa »poplavno območje« na cenilno vrednost kmetijskih zemljišč, nepremičnin in premičnin kmetije v primeru menjave, prodaje ali hipoteke za najem kredita.

6. Pogodbena zaveza investitorja za plačilo odškodnin zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnin in pridelkov ter drugih nadomestil, ki bodo izhajali iz ostalih škod zaradi predvidenih posegov.

7. Priprava zakonskih podlag: sprejem zakona o zagotavljanju sredstev državnega proračuna za nadomeščanje izpada dohodka in za poplačilo oškodovancev v  obliki rente ali drugih načinov poplačila škod.

8. Določitev upravljalca oz. vzdrževalca sistema zadrževalnikov ter postopkov sanacije po odtoku zadrževalnih voda. Določen mora biti način odstranjevanja mulja, izvajalec čiščenja, plačnik čiščenja, časovnica čiščenja in mesto odlaganje mulja.

V izogib zapletom pri gradnji vodnih zadrževalnikov ponovno opozarjamo, da je za reševanje težav nujna vključitev kmetijske stroke in kmetov, ki  bodo  pri  tem  najbolj  prizadeti.

Glede na to, da gre pri gradnji vodnih zadrževalnikov za poseg v zasebno lastnino in na površine, na katerih kmetje delajo in od katerih živijo, pričakujemo, da boste zgoraj navedene zahteve v celoti upoštevali in pripravili za vsako prizadeto kmetijo natančno analizo stanja ter poslovni oziroma sanacijski načrt.

Ob nadaljnjem ignoriranju naših pobud in zahtev, lahko pričakujete veliko nezadovoljstvo kmetov, ki ga bodo izrazili s protesti in državljansko nepokorščino.