Presečni datum 30. 6. 2024, ko FURS zbira podatke za tekoče davčno leto, se približuje, zato smo z GURS sredi maja izvedli sestanek, na katerem je geodetska uprava podala aktualne informacije o že izvedenih ter še načrtovanih preverbah in spremembah bonitetnih točk. Predvsem nas je zanimala analiza do sedaj preverjenih in spremenjenih bonitetnih točk, ki bi morale upoštevati posebne vplive iz 20. člena Zakona o katastru nepremičnin (ZKN, za kmetijska zemljišča: skalovitost, poplavnost, sušnost, ekspozicija, odprtost in zaprtost, zasenčenost in vetrovnost, za gozdna zemljišča: skalovitost, poplavnost in sušnost), pravi Gašper Cerar iz sektorja za pravne zadeve na KGZS.

GURS je pojasnil, da je od jeseni 2023 do pomladi 2024 izvedel preverbo posebnega vpliva skalovitosti za 267.526 ha kmetijskih zemljišč na Krasu in Brkinih, območjih Suhe krajine, Ribniško-Kočevske doline in Bele krajine. Drugih posebnih vplivov iz 20. člena ZKN GURS ni ugotavljal.

Ugotovitve

Na območju od goriškega dela Krasa do osrednjega dela Sežane in Podgorskega dela krasa do državne meje s Hrvaško se je boniteta spremenila na 51.700 ha od skupno 80.520 ha, kar predstavlja 64 odstotkov obravnavanega območja. V povprečju so bile bonitetne točke na Krasu in Brkinih pred spremembo 37, po spremembi pa 34. Boniteta se je znižala od dva do 55 odstotkov in v povprečju za 8,6 odstotka na posamezno območje bonitete.

Na ribniško-kočevskem območju se je boniteta od skupno 37.533 ha spremenila na 18.538 ha, kar predstavlja 49,4 odstotka območja. Povprečna vrednost območja enakih bonitet je bila pred upoštevano korekcijo vpliva skalovitosti 45 bonitetnih točk, po upoštevani korekciji pa 44 bonitetnih točk. Največja razlika v pregledanem območju je sprememba za osem bonitetnih točk.

Znotraj območja Suha krajina se je boniteta od skupno 73.224 ha, spremenila na 52.142 ha, kar predstavlja 71,2 odstotka območja. Povprečna vrednost območja enakih bonitet je bila pred upoštevano korekcijo vpliva skalovitosti 47 bonitetnih točk, po upoštevani korekciji pa 46 bonitetnih točk. Največja razlika v pregledanem območju je sprememba za sedem bonitetnih točk.

V Beli krajini se je boniteta od skupno 62.457 ha, spremenila na 44.435 ha, kar predstavlja 71,14 odstotka območja. Povprečna vrednost območja enakih bonitet je bila pred upoštevano korekcijo vpliva skalovitosti 40 bonitetnih točk, po upoštevani korekciji vpliva skalovitosti pa 38 bonitetnih točk. Največja razlika v pregledanem območju je sprememba za osem bonitetnih točk.

Spremembe bodo vpisane

Območje Cerkniškega jezera in Ljubljanskega barja bo GURS glede posebnega vpliva skalovitosti preveril do 30. 6. 2024. Za vsa našteta in preverjena območja bo geodetska uprava v kataster nepremičnin do letošnjega presečnega datuma vpisala spremenjene bonitetne točke. Kataster nepremičnin je dostopen na spletni strani www.e-prostor.gov.si.

Upoštevati je treba vse posebne vplive

S preverbami bonitetnih točk zgolj na podlagi skalovitosti samo na kraških območjih Slovenije se na KGZS ne moremo strinjati. GURS mora poleg območij, kjer je že izvedel in še izvaja preglede zaradi neupoštevanja skladovitosti kot enega izmed več posebnih vplivov, nemudoma začeti izvajati kritične preverbe vseh kmetijskih in gozdnih zemljišč v RS in takoj začeti dosledno izvajati pravilo o upoštevanju vseh (!) posebnih vplivih iz 20. člena ZKN.