Predsednik KGZS Cvetko Zupančič, državni sekretar dr. Jože Podgoršek

Na 28. redni seji upravnega odbora Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (UO KGZS), se je na povabilo predsednika KGZS Cvetka Zupančiča, 15. julija 2020, članom odbora pridružil državni sekretar ministrstva za kmetijstvo dr. Jože Podgoršek.

Ključne besede: Seja UO KGZS

Državni sekretar je izrazil zaskrbljenost glede situacije Covid-19, ki spreminja življenje v Sloveniji in drugod. V zvezi s tem je v času epidemije ministrstvo tedensko zbiralo informacije glede situacije v kmetijstvu. Po novem se podatki, pri zbiranju katerih sodeluje tudi KGZS, javljajo tedensko. Situacija v kmetijstvu je po njegovem mnenju kljub vsemu spodbudna, zadeve glede odkupov in odkupnih cen se normalizirajo.

Država po svojih močeh pomaga in sodeluje z zakonskimi podlagami ter finančno pomočjo. Podgoršek je med drugim izrazil obžalovanje, da ni prišlo do dogovora v žitni verigi ter poudaril, da prodaja žita ne glede na to poteka dobro. Vzpostavlja se sistema planirane pridelave zelenjave, normalizira področje odkupa mleka ter išče možnosti glede prodaje mesa ter rešitve vinskega in hmeljarskega sektorja.

V razgovoru s člani UO KGZS so izpostavili probleme družinskih vinogradnikov, cene govejega mesa ter težave kmetov, ki so investirali v razvoj posestev pred pričetkom epidemije in bo izpad dohodka težko nadomestiti. Predstavljenih je bilo kar nekaj predlogov za rešitev situacije ter pomen celostnega urejanja kmetijstva, v katerem se panoge dopolnjujejo in je smiselno, da so obravnavane kot celota. Med drugim je bil izpostavljen problem neenakosti glede uporabe sredstev za zdravje rastlin. V Sloveniji so namreč pogoji njihove uporabe precej strožji kot večini ostalih držav članic EU. Spoznanje, da to v nekaterih primerih predstavlja problem pridelovalcem in nekonkurenčnost na trgu, je po mnenju članov UO KGZS premalo prisotno.  

V zvezi s prodajo hrane iz drugih držav je Podgoršek povedal, da država žal nima mehanizma v smislu regulacije trga. Skupaj s trgovci se lahko načrtuje pridelavo v smislu kaj, kdaj in koliko. Država seveda lahko poveča odkup v javnih ustanovah, država lahko naredi marsikaj, a na koncu o nakupu odloča kupec.