Foto: Klara Gojčič, fotogalerija DZ

V sklopu posvetov, ki jih Državni zbor organizira na pobudo predsednice mag. Urške Klakočar Zupančič, je ta teden potekal posvet Za boljšo prihodnost živali. V drugem delu posveta je svojo izjavo glede rejnih živali na slovenskih kmetijah podal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič.

 

Ključne besede: Državni zbor, posvet, dobrobit živali Za boljšo prihodnost živali

Na posvet so bili vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem varstva in zaščite živali, ter najvišji predstavniki državnih organov, združenj občin v Sloveniji in drugih organov ter izobraževalnih institucij, ki so zadolženi za to področje. 

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je organizatorju posredovala nabor več kot 80 organizacij in društev rejcev domačih rejnih živali, ki so želeli sodelovati in katerih glas bi tudi moral biti slišan v parlamentu, vendar žal niso bili uvrščeni v program. Prav tako v Državnem zboru niso objavili strokovnega gradiva in stališč, ki jih je posredovala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.

Slovenija ima majhno obtežbo GVŽ/ha

Je pa stanje z vidika živinoreje v Sloveniji predstavil predsednik KGZS Roman Žveglič: »Slovenska živinoreja kot celota ni intenzivna, saj na dobrih 600.000 hektarih  kmetijskih zemljišč v uporabi redimo manj kot pol milijona govedi, okoli 215.000 prašičev, okoli sedem milijonov kljunov perutnine, slabih 120.000 ovac in dobrih 25.000 koz  in manj kot 20.000 kopitarjev. Če te številke pretvorimo v glave velike živine na hektar (GVŽ/ha), pomeni to manj kot eno GVŽ/ha. Zato z vso odgovornostjo trdim, da slovenski rejci vzorno skrbimo tako za okolje kot za svoje živali. Seveda se najdejo izjeme in so obsojanja vredne.

Slovenski rejci se vsako leto izobražujemo, hodimo na oglede dobrih praks doma in v tujini in izboljšujemo pogoje reje – skrbimo za dobrobit živali. Znotraj KGZS so tudi strokovne službe: tako javna služba kmetijskega svetovanj kot služba za kontrolo in selekcijo v živinoreji, ki prenašajo znanje na kmetije.«

»Naše reje so povečini majhne, kjer je lažje skrbeti za dobro počutje živali,« je še povedal predsednik KGZS in nadaljeval: »Če bi imeli na Krasu pred letošnjimi požari malenkost več koz, ovc oziroma živinoreje, bi bil tudi uničujoč požar na Krasu veliko manjši, bolj obvladljiv. Zato trdim, da smo slovenski živinorejci steber in ponos slovenske kulturne krajine ter varuhi okolja.«

Travinje lahko izkoristijo le prežvekovalci

»Travojede živali so najboljši vzdrževalci krajine in odličen predelovalec za človeka neužitnega celuloznega rastlinja v visokovredne prehranske izdelke. Brez tega ni prehranske varnosti državljanov, ni mladih, ni kmetic in kmetov, ki so temelj dediščine in gastronomske pestrosti podeželja.

Dodajam še, da kmete nadzorujejo inšpektorji, ki imajo znanja in so za svoje delo usposobljeni. Rejci živali se ne bojimo povečanega nadzora, inšpektorji tudi sedaj lahko kadarkoli pridejo v hlev brez sodne odredbe in preverijo stanje,« je nadaljeval Žveglič.

Nadzor da, ampak ne kar počez

»A žal danes po kmetijah hodijo tudi samooklicani 'čuvaji rejnih živali', ki nepooblaščeno hodijo s kmetije na kmetijo in vdirajo v hleve. Nezaščiten vstop v hlev namreč pomeni veliko tveganje za prenos bolezni in ogrožanje zdravja živali.

Rejci rejnih živali po pravilniku navzkrižne skladnosti ali po novem pogojenosti so že po obstoječi zakonodaji kaznovani, če se v postopkih nadziranja ugotovi malomarnost in slaba skrb za živali. Kljub temu še vedno trdim, da imamo v Sloveniji zelo dobre rejce, ki lepo skrbijo za živali,« je še povedal Roman Žveglič (posnetek izjave predsednika KGZS si lahko ogledate TUKAJ).

______________________________________________

V gradivu, ki ga je KGZS v imenu organizacij, ki zastopajo kmete, kmetijstvo oziroma podeželje in so povezane z rejo domačih živali, posredovala v Državni zbor, je bilo med drugim izpostavljeno še, da naj se:

• tudi v Sloveniji uredi zakonodaja EU, ki bi omogočala odstrel živali s pašnika, saj to zmanjša stres zaradi transporta in čakanja na zakol ter s tem izboljša kakovost mesa;
• ustavi izvajanje sporazuma Mercosur, zaradi katerega prihaja k nam perutninsko in goveje meso dvojnih standardov glede uporabe zdravil, upoštevanja dobrobiti živali in uporabe zaščitnih sredstev v rastlinski pridelavi;
• pri upravljanju z velikimi zvermi uvede rešitve po vzoru skandinavskih držav za preprečevanje trpljenja rejnih živali: oblikovanje tako imenovane cone brez volka (Wolfs free zones), ki zajemajo pretežno površino teh držav in kjer se odstrel lahko izvrši brez vsake odločbe;
• zmanjša birokratizacija, saj je nujna poenostavitev postopkov in pravil, rejci pa bi  se namesto ukvarjanja z  birokracijo lahko bolje posvetili skrbi za čim boljše počutje rejnih živali.