Člani Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so na včerajšnji izredni seji obravnavali sveženj kmetijske zakonodaje, ki je trenutno v javni obravnavi. Vabilu na izredno sejo, ki je potekala na sedežu KGZS v Ljubljani, se je odzvala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić z ekipo sodelavcev.

Ključne besede: Svet KGZS, zakonodaja, kmetijstvo, izredna seja

V svojem nagovoru je ministrica izpostavila razloge za drugačen pristop pri sprejemanju obsežnega svežnja kmetijske zakonodaje, ki je v javni obravnavi in se bo zaključila z 12. aprilom. Čistopis naj bi bil pripravljen sredi maja, potem gredo zakoni v medresorsko usklajevanje in postopek vladne procedure. Računa, da bo paket zakonodaje sprejet do konca leta 2025. Zakaj paket? Osnova je bil Zakon o kmetijstvu, ki je bil potreben prenove ter nujnost implementacije evropskih zahtev. Nova zakonodaja naj bi v slovensko kmetijstvo vnesla novodobno odločanje, osmislila pomen lokalne pridelave ter zagotovila trajnostno, odgovorno in pravično kmetijstvo, je razložila ministrica. Izpostavila je pomen kmetijskega svetovanja in krepitev prehranskih verig v smislu pravičnega deljenja stroškov, odgovornega ravnanja s hrano in trajnega zavarovanja kmetijskih zemljišč. "Naj nas začne to združevati, ne razdruževati," je izrazila željo Čalušićeva ter ob tem izpostavila vlogo zbornice, ki se je v sodelovanju s kmeti aktivno vključila v pripravo pripomb na paket zakonov.

Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek je pohvalil delo ekipe KGZS, ki je v zelo kratkem času pripravila pripombe na zakonodajo ter delo vseh, ki pri tem sodelujejo. Trenutno potekajo pogajanja na ministrstvu, veliko zadev je še nerešenih in računa, da se bodo zanje našle preudarne rešitve. Pri tem je izpostavil neskladnost zakonov in predlagal poenotenje izrazoslovja. Moteča je uporaba izraza proizvodnja hrane, ki razvrednoti in ogrozi pomen pridelave, prireje in predelave hrane. Zbornica vidi težavo tudi v ukinjanju obstoječega Sveta za kmetijstvo in podeželje, ki naj ostane. Predsednik je med drugim izpostavil kategorizacijo kmetijskih gospodarstev, ki v trenutnem predlogu ne upošteva celote različnih virov prihodkov in predlagal razmislek v smeri pavšalnih obdavčitev po vzoru iz tujine. Omenil je pomisleke pri dodatni dopolnilni dejavnosti in problematiziral omejitve prihodkov. Prav tako je nesprejemljiva javnost identifikacijskih številk KMG-MID, kar bi omogočilo dostop do številnih podatkov o poslovanju kmetij, kot terenski ogledi za spremljanje površin brez obveščanja in prisotnosti lastnika. Izpostavil je predlog Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki uvaja umeščanje agro fotovoltaike na kmetijska zemljišča. Glede na obravnavano zakonodajo bi to pomenilo 130.000 ha, kar je čez 20 % vseh uporabnih kmetijskih zemljišč v Sloveniji. "Predlog zakona tako ne sledi pomoči kmetom, ampak investicijskim interesom nekaterih. Ker so zadevni členi v nasprotju z varovanjem kmetijskih zemljišč zbornica predlaga njihov umik ter jasno zapisan zakon, da agro fotovoltaika na kmetijskih zemljiščih ni dopustna," je poudaril Podgoršek.

Člani Sveta KGZS so v diskusiji predstavili svoje poglede in predlagane pripombe na sveženj kmetijske zakonodaje podprli. Pripombe se še zbirajo, končna različica bo obravnavana na marčevski redni seji.

Sejo si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.