Klobčasta zvončica (Campanula Glomerata)

V projektu LIFE-IP NATURA2000.SI, kjer sodeluje tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, so pripravili podrobne sektorske analize izvajanja Programa upravljanja območij Nature 2000 (PUN) 2015-2020; med drugim tudi za kmetijstvo.

Ključne besede: Okolje, narava, kmetijstvo, ukrepi, Nature 2000 (PUN)

Kratek povzetek analize

Analiza Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015–2020 (PUN 2000) za sektor kmetijstva obsega analizo stanja kmetijstva in rabe zemljišč na območjih Natura 2000, analizo izvajanja varstvenih ukrepov, pregled stanja kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov na območjih Natura 2000 in predloge za strateške usmeritve in optimizacijo naravovarstvenih ukrepov SKP ter pripravo novega Programa upravljanja območij Natura 2000 v Sloveniji za obdobje od 2021 do 2027 z namenom izboljšati uspešnost doseganja varstvenih ciljev na območjih Natura 2000 na področju kmetijstva.

Ukrepi KOPOP z izbranimi operacijami so v PUN 2000 opredeljeni kot sistemski instrument za upravljanje s kmetijskimi zemljišči znotraj območij Natura 2000. Analiza doseganja ciljev kaže, da v obdobju 2014 - 2019 nismo bili uspešni, saj so v letu 2019 cilji doseženi le na petih območjih, kar predstavlja 4,9 % uspešnost doseganja ciljev. Posledice za to gre iskati predvsem v slabem vpisu kmetov na ponujene operacije zaradi neustreznega finančnega vrednotenja ciljnih naravovarstvenih operacij KOPOP, neekonomičnosti zagotavljana ekoloških potreb vrst ter pomanjkanja tehnologij in znanj o sonaravni kmetijski rabi. Kljub prizadevanjem deležnikov pri prenosu znanja in svetovanju je s strani kmetov zaznan zadržek zaradi dodatne administracije in kontrol, nezadostno poznavanje vsebin in pomena posameznih operacij KOPOP, dolžina pogodbenih obveznosti, zapletena navodila ter sistem ugotavljanja kršitev in kazni. Nedoseganje ciljev, kljub izvajanju operacij in dojemanjem „urejene krajine“ kot zaželene, sta še dva elementa, ki vplivata na odločanje o vpisu ciljnih operacij. Med dejavniki lahko omenimo tudi naraščajoč vpliv podnebnih sprememb, predvsem z vidika invazivnih tujerodnih vrst in s tem spreminjanje pogojev v naravi sami ter drugih negativno delujočih dejavnikov, česar pri oblikovanju operacij in postavljanju ciljev ni bilo mogoče predvideti.

Priporočila in predlogi, vezani na oblikovanje novega Programa upravljanja območij Natura 2000 (2021 – 2027), so zato vezani na predlog preoblikovanja operacij ukrepa KOPOP ter vpeljavi novih ukrepov SKP.    Za izboljšanje informiranosti, osveščanja in svetovanja je treba dokončati vzpostavljanje sistemske ureditve prenosa znanja naravovarstvenih vsebin na nivoju stroke in do kmetov. Večji poudarek bo v prihodnje potrebno dati na preprečevanje zaraščanja, saj v določenih delih Slovenije predstavlja največjo grožnjo in pritisk vrstam ter habitatnim tipom, ki naseljujejo kmetijsko krajino. Prav tako bo potrebno zagotoviti ustrezno dostopne podatke in kazalnike, s katerimi lahko preverjamo ustreznost izvedenih ukrepov. Več kot tretjina kmetijskih površin v Naturi 2000 ni podvržena kontroli, saj kmetje za njih ne vlagajo zahtevkov za izplačila za ukrepe PRP. V prihodnje bo potrebno najti rešitve tudi za takšna območja.

O podrobni analizi izvajanja ukrepov na območjih Natura (2015-2020) si lahko preberete TUKAJ.