Razlogi za nihanja v uradnem številu ekoloških kmetij

Če bi sodili po novi spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), kjer povprečni iskalec novic za področje ekološkega kmetijstva morda ne najde zapisa o tej vrsti kmetovanja, naj vas takoj potolažimo, da to ni eden od razlogov. Na strani https://www.gov.si/teme/ekoloska-pridelava/ je med drugim zapisano, da število ekoloških kmetij oziroma pridelovalcev oz. predelovalcev v Sloveniji iz leta v leto narašča. Dosedanje vstopanje ekoloških kmetij v kontrolo in povečanje ekoloških površin predstavlja stalno rast, kar pričakujemo tudi v prihodnosti. 

Nekoliko bolje podučeni vedo, da to za aktualno leto ne drži, saj je prišlo do znižanja števila. Kljub novim kmetijam se namreč letos iz sistema poslavlja več že uveljavljenih ekoloških kmetij. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije že leta opozarjamo MKGP, da je eden od pomembnih razlogov neupravičeno zmanjšana višina plačil na področju travinja. Tu MKGP vztraja, da plačila do maksimuma izračunane višine plačila za ekološke kmete ne bo povečal.

Med vzroki v medijih zasledimo tudi nepreverjena natolcevanja o pomanjkanju svetovanj tem kmetom, kar seveda ne drži. Dobro je vedeti, da med razlogi, ki nam jih navajajo sami kmetje za izstope, tega ne zasledimo. V Sloveniji imamo javno službo kmetijskega svetovanja, ki svetuje vsakomur, ki to želi, število svetovalcev in njihovo usposobljenost stalno povečujemo, zlasti po zadnji spremembi zakonodaje s tega področja, in to kljub nezadostnemu financiranju te službe s strani MKGP.

Kaj nam manjka?

Bolj drži, da nimamo urejenih nekaj nujnih sistemov v ekološkem kmetovanju v Sloveniji, kot so: javna dostopna baza dovoljenih sredstev v ekološki pridelavi, urejene verige ekoloških pridelkov in proizvodov, prav tako ni vzpostavljene močne tržne organiziranosti pridelovalcev, pridelava ni naročena in zato zelo podvržena nihanjem povpraševanja na lokalni ravni, čeprav na globalni ravni močno raste. Kmetovalci za izstope navajajo razloge, ki so tudi osebne narave, kot so bolezen in starost, drugi spet navajajo izstop zaradi zaključevanja petletnega ukrepa PRP (višina plačil ni zadovoljila pričakovanj). Kar nekaj jih navaja, da so odločitev sprejeli zaradi neprijazne kmetijske politike s preveč birokracije in zahtevnimi evidencami ob premajhni finančni podpori in prenizki stopnji podpor zlasti na travinju ali pa so morali vrniti najete površine. Med vzroki so tudi nezadostna podpora pri zdravstvenem varstvu rastlin, neprilagojen program posebnega preskušanja sort rastlin, nimamo tudi preskusnega centra za preskušanje novih tehnologij. Seznam manjkajočih podpornih sistemov se kar daljša.

Verjamemo, da ima ekološko kmetovanje še vrsto neizkoriščenih priložnosti. Prva in najbolj neizkoriščena je enotno skupno delovanje vseh dejavnikov (MKGP, KGZS, vpletene fakultete in srednje šole ter prisotne nevladne organizacije) v korist ekološkega kmetijstva. Vsak od naštetih naj bi na svojem področju praviloma uresničeval svoje poslanstvo. Nam bo to uspelo?

Vir: https://www.gov.si/teme/ekoloska-pridelava/