JSKS in prenos znanja v slovenskem kmetijstvu
JSKS, Zbornica svetuje, Izobraževanje, Gospodarjenje |
Ključne besede: JSKS, KGZS, kmetijstvo, svetovanje
Vodja sektorja za kmetijsko svetovanje pri KGZS Anton Jagodic je poudaril pomen Javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS) za slovensko kmetijstvo. Sistem JSKS deluje v okviru devetih pravnih oseb in je voden enotno z enotnim programom, ki se izvaja skladno z izhodišči Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Program dela, ki ga pripravijo, vključuje skrb za dobro usposobljen kader. Kljub temu, da slovenske fakultete usposabljajo kakovostne strokovnjake, je le-te potrebno dodatno usposobiti za delo s kmeti. Delo kmetijskega svetovalca je zahtevno, potrebne so posebne veščine, prilagajanje in širok obseg znanj.
Jagodic je izpostavil, da je v JSKS zaposlenih več svetovalcev, kot jih lahko financirajo z javnimi sredstvi. Samo delo službe poteka tudi prek 32 strokovnih skupin, v katere se vključujejo tudi strokovnjaki s fakultet in inštitutov. To omogoča organiziranost na več ravneh, usposabljanje in tehnološki napredek. Kmetijski svetovalci svetujejo na podlagi najnovejših dognanj znanosti, prav tako imajo zgodovinsko gledano pomembno vlogo pri oblikovanju kmetijstva in podeželja, ki temelji na zaupanju kmetov.
Poudaril je pomen razvoja znanj kmetijskih svetovalcev ter poudaril pomen sistemsko zagotovljenega vira za pridobivanje potrebnih sredstev. Metodološka usmerjanja kmetijskih svetovalcev temeljijo na mednarodno priznanem sistemu CECRA, ki jim pomaga, da svoje znanje v odnosu do kmetov uporabijo na pravi način. Kot novost je izpostavil sistem e-učenja, ki bo omogočal tudi dostop do znanja na daljavo.
Jagodic je razložil pomen sistemskih raziskav o prenosu znanja in vrednotenju slovenske kmetijske politike. Ob tem je izpostavil nujnost preučitve sistema kmetijskega svetovanja ter glede na rezultate iskati dodatne rešitve.
Joži Cvelbar z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je prav tako poudarila pomembnost razprave med deležniki, ki so vključeni v prenos znanja in njegove uporabnike. Sistemi AKIS (Agricultural Knowledge and Innovation Systems) so na območju Evrope že vzpostavljeni in se ne bodo bistveno spreminjali, kljub temu pa je cilj okrepiti sodelovanje in prenos znanja. Tako se v vseh 27 državah članicah Evropske unije izvajajo pobude za izboljšanje sistema, ki se na različne načine prizadeva znanje pripeljati neposredno do kmetov in se osredotoča na reševanje konkretnih težav.
Predstavila je aktivnosti sodelovanja med državami članicami, ki temelji na povezovanju in dobrih praksah, ki so ključni elementi za uspeh sistema AKIS. Gre za združevanje zanimivih podatkov, ki lahko navdihnejo nove ideje ter so priložnosti za srečanja in razprave o določenih temah. Projektov je veliko, kar omogoča razvoj in izboljšanje sistema v sodelovanju z vsemi deležniki. V Sloveniji MKGP v sodelovanju z deležniki razvija sistem, ki ga želimo še izboljšati, je poudarila Cvelbarjeva.
»Top tema ta trenutek je Portal znanja. Spodbujamo povezovanje in želimo od kmetovalcev dobiti konkretne ideje, predloge. Pri tem je ključna svetovalna služba,« je poudarila Cvelbarjeva, ki je JSKS poimenovala za »glavno avtocesto do kmetov«. Pri tem je izpostavila EIP projekte, prek katerih imajo kmetje možnost sodelovati s svojimi predlogi.
Prof. dr. Andrej Simončič s Kmetijskega inštituta je izpostavil različne metode in načine prenosa znanja, pri čemer imamo na voljo številna orodja, vključno z digitalnimi. Poudaril je, da je JSKS soočena z različnimi skupinami ljudi, ki zahtevajo različne pristope. AKIS obstaja že 40 do 50 let, v Sloveniji se sistem aktivno uporablja zadnjih nekaj let, a za uspešno svetovalno delo je ključno učinkovito znanje, brez katerega je svetovanje kot »brezzobi tiger«. Poudaril je pomen strokovnega znanja, ki ga ne smemo enačiti z veščinami prenosa znanja. Prav tako meni, da sistem prenosa znanja deluje razdrobljeno.
Prof. dr. Aleš Gregorc z Univerze Maribor je poudaril, da si raziskovalci želijo sodelovati v projektih in prispevati vrhunske izkušnje. Žal se soočajo s pomanjkanjem sredstev ter so veseli kakovostnih projektov, ki bodo omogočili boljši prenos znanja, skupaj s strokovnimi osnovami in materialnimi pogoji.
Iris Škerbot z Urada za varno hrano je opozorila, da digitalizacija ne bo učinkovita, če je ljudje ne bodo znali uporabljati. Pomembno se ji zdi razumeti informacije in spodbujati povezovanje. Meni, da stari pristopi niso nujno zastareli, saj je osebni stik pomemben.
Irena Friškovec s KGZS - Zavoda Celje je poudarila pomen sodelovanja z raziskovalnimi inštitucijami. Meni, da je pri uporabi spletnih virov treba biti kritičen in izpostavila pomen ogledov dobrih praks ter projektov, ki se sprva zdijo zamudni, a se pogosto izkažejo kot zelo koristni.
Stanko Kapun s KGZS - Zavoda Murska Sobota je pohvalil sistem izobraževanja kmetijskih svetovalcev znotraj zborničnega sistema. Stroka ni v ozadju, vendar zaradi se zaradi obsežnosti dela svetovalci težko udeležijo vseh izobraževanj in predlagal boljšo uskladitev terminov.
Simona Hauptman s KGZS - Zavoda Maribor je poudarila, da je ključna točka svetovalne službe komunikacija. Veliko truda se vlaga v komunikacijo in oglede dobrih praks doma in v tujini. Ob tem je poudarila sodelovanje med deležniki in dobro koordinacijo znotraj sektorja.
Peter Pribožič s KGZS Zavoda Ptuj meni, da centralizacija svetovalne službe ni priporočljiva, potrebno pa je sodelovanje med zavodi. Prav tako meni, da revolucionarni posegi v sistem JSKS niso potrebni, treba pa je ohraniti že vzpostavljene prakse.
Joži Cvelbar z MKGP je na koncu povzela, da je življenje, tako kot kmetijstvo, valovanje, kjer je vse odvisno od ljudi. Imamo veliko zavzetih, karizmatičnih posameznikov, ki morajo delovati skupaj, da bi dosegli boljše rezultate.