V začetku februarja se je začela zimska rez v triletnih nasadih jablan Bonita, demonstracija rezi je bila izvedena v Artičah med vztrajnim sneženjem.

Ste morda že pokusili jabolko Bonita? Tisti, ki smo ga, smo nad njim navdušeni. Gre za jabolko primerne velikosti in nekoliko neobičajne neprosojne svetlo rdeče barve na kremastem ozadju, ki ga odlikuje homogena oblika ter zelo gladka kožica.

Ključne besede: EIP projekti, jabolko Bonita.si, zimska rez

Jabolka se dobro skladiščijo in so najbolj okusna od januarja do maja. Jih pa v Sloveniji pridelovalci zaradi naravnih danosti in majhne količine obirajo selektivno, v polni zrelosti, tako so odličnega okusa že takoj po obiranju. Jabolka Bonita, pridelana v Sloveniji, boste spoznali po imenu Bonita.si in so razumljivo še malce bolj okusna. Če jih kje opazite, ne odlašajte z nakupom!

Kako se na jabolka odzivajo kupci, smo povprašali sadjarja Antona Koršiča, ki pravi, da so jabolka porabnikom všeč in nekateri se po njih vračajo. »Jabolka Bonita.si se odlično obnesejo v kulinariki nasploh zaradi atraktivnega videza, sočnosti in čvrstosti, so pa v prvi vrsti namenjena svežemu uživanju. Imajo precejšen odstotek kisline, a niso izrazito kisla kot jabolka sorte Topaz in morda nekoliko bolj sveža kot jabolka sorte Gala, če jih umestim med dve zelo pogosti sorti jabolk,« razlaga Koršič in še, da bodo jabolka Bonita najbolj všeč mladi in srednji generaciji.

Prav zanimivo, kako se okusi z leti spreminjajo in vzporedno z njimi tudi kmetijska pridelava. Morda bodo ta jabolka nekoč nadvse primerna kot »šolska jabolka« za prodajo v sklopu evropske sheme šolskega sadja. Tudi zato, ker gre za zdravo sorto, ki je odporna na najpogostejšo bolezen jablan - škrlup.

Žal se slovenski sadjarji že vrsto let srečujejo z vremenskimi težavami in tudi pridelka jabolk Bonita je bilo zaradi pozebe leta 2021 zgolj 10 – 15 %.  O tem, kako pridelavo sadja prilagoditi vremenskim pogojem, se razmišlja tudi v sklopu triletnega EIP projekt »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«. Da nova sorta zaživi v novem okolju, je seveda treba pripraviti sorti in pridelovalnim razmeram primerne tehnološke ukrepe.

Cilj projekta je uvedba Bonite v tržno pridelavo. Zastavljen je tako, da se preizkuša in določa optimalna tehnologija pridelave, način skladiščenja ter predlaga enotna strategija trženja v unikatni embalaži. V njem sodelujejo strokovnjaki Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, KGZS - Zavoda Maribor, KGZS - Zavoda Novo mesto, pridelovalci Darsad, d.o.o., ter sadjarji Anton Koršič, Vojko Šušterič, Gordana Rožman, Gorazd Potočnik, Aleš Brodar Gorišek in Bojan Frešer.

V začetku februarja se je začela zimska rez v triletnih nasadih jablan Bonita, demonstracija rezi je bila izvedena v Artičah med vztrajnim sneženjem. Profesor dr. Franci Štampar z Biotehniške fakultete v Ljubljani priporoča prilagojeno rez. Spodaj naj bodo veje nekoliko daljše, malce višje je svetlobno okno in vitko do vrha. Z malce domišlije lahko rečemo, da imajo baletke in jablane Bonita skupno silhueto.

»Bonita je kar zahtevna sorta za vzgojo, rez moramo prilagoditi temu, da je celo drevo osvetljeno, ker barva je pri Boniti težava in pravi izziv za sadjarje,« razlaga Koršič v upanju, da bo projekt dal uporabne rezultate. Na vprašanje, kaj se pričakuje od kmetijskih svetovalcev Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, odgovarja, da se vedno pričakuje veliko, predvsem tehnološko vodenje tehnologije pridelave. Seveda računa tudi na sodelovanje pri promociji jabolk Bonita.si ter doda, da je tudi sam vrsto let delal kot vodja svetovalne službe v Krškem.