Foto Pexels

Na zbornici se že vse od začetka epidemije novega korona virusa, oziroma natančneje od sprejema prvih ukrepov za blažitev posledic, ki jih novi virus prinaša, srečujemo z vprašanjem, kako naj kmečki zavarovanec dokaže upad prihodkov. Pojasnila, ki jih predstavlja Urška Ahlin Ganziti s pravnega sektorja KGZS, je mogoče uporabiti tudi pri drugih ukrepih, kjer je kot kriterij za upravičenost zahtevan izkaz upada prihodkov, na primer nadomestilo plače za čas čakanja na delo in drugo.

Ključne besede: Koronavirus, upad prihodkov, nadomestila, temeljni dohodek

Kar nekaj ukrepov je namreč vezanih na dejstvo, da upravičenec zanje lahko zaprosi, v kolikor je pri njemu prišlo do upada prihodkov zaradi vplivov in posledic, ki jih za seboj pušča epidemija COVID-19. V tem prispevku se osredotočamo na ukrep mesečnega temeljnega dohodka, do katerega so med drugim upravičeni tudi kmečki zavarovanci.

Do mesečnega temeljnega dohodka so upravičeni tudi kmečki zavarovanci, torej osebe, ki so v pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključene iz naslova opravljanja dejavnosti. Pri tem za njih, enako kot za preostale kategorije upravičencev velja, da v izjavi, s katero zaprosijo za pomoč, navedejo lastno oceno, da so utrpeli upad prihodkov, ki je posledica nezmožnosti opravljanja dejavnosti oziroma opravljanja dejavnosti v bistveno zmanjšanem obsegu (v spomladanskem valu epidemije je upad moral znašati vsaj 10% napram lanskemu letu, s PKP5 pa so ta cenzus nekoliko povišali, zaradi česar mora upad prihodkov znašati vsaj 20 %).

Upravičenec torej poda izjavo na podlagi lastne ocene poslovanja. Zakon nadalje vsebuje določbo, po kateri se prihodki, za upravičence, ki ugotavljajo prihodke po pravilih o računovodenju, štejejo čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo. Vsak subjekt, ki je uveljavil pomoč pa jo je dolžan vrniti, če kasneje ugotovi, da ne zadosti pogoju upada prihodkov (da pri njem ni prišlo do 10% oziroma 20% upada). Nadzor nad tem je v pristojnosti Finančne uprave RS.

Zakon torej povsem jasno določa krog upravičencev, ni pa povsem jasen v delu, ki se nanaša na način ugotavljanja upada prihodkov za posamezne kategorije upravičencev. Še posebej navedeno pride do izraza v kontekstu kmečkih zavarovancev, saj ravno na področju kmetijstva obstajajo določene specifike pri načinu ugotavljanja dohodka, s tem pa tudi prihodkov.

Kmečki zavarovanci, ki sicer vodijo knjigovodstvo (za celotno kmetijo ali so nosilci druge ali dopolnilne dejavnosti), ne bodo imeli težav z dokazovanjem upada prihodkov. Povsem drugače pa je s tistimi, ki so obdavčeni po dohodku iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ter kmečkimi zavarovanci, ki niti ne izkazujejo dohodka saj je na primer vse pisano na nosilca kmetije. Navedeno je razlog, da smo v zbornici na pristojno Ministrstvo za finance in Finančna uprava RS naslovili vprašanja v vezi upada prihodkov kmečkim zavarovancem. Povzetek odgovorov predstavljamo v nadaljevanju.

»Kmetje, ki za dejavnost svoje kmetije ne vodijo knjigovodstva in njen dohodek izkazujejo na podlagi pavšalno določene davčne osnove, bodo lahko upravičenost do ukrepa po potrebi (v primeru dvoma s strani upravnega organa ali v primeru dvoma upravičenca samega) dokazovali na podlagi drugih razpoložljivih podatkov, kot so na primer knjigovodske evidence FADN knjigovodstva, podatki iz obračuna DDV oziroma uveljavljanja pavšalnega nadomestila DDV, za sektorje, za katere pristojno ministrstvo ugotovi izpolnjevanje pogojev za razpis finančnega nadomestila, pa tudi na podlagi samega dejstva, da pretežni del dejavnosti posameznega upravičenca predstavlja prav dejavnost sektorja v težavah po določbah 74. člena ZIUZEOP, še posebej, če to podporo kmetija tudi dejansko uveljavi,« sporočajo iz Ministrstva za finance RS.

S strani Finančne uprave RS pa smo prejeli dodatno pojasnilo, ki se nanaša predvsem na tiste kmečke zavarovance, ki ne razpolagajo s katerim od prej navedenih dokazil.

»V primerih, kadar upravičenec ne bo predložil izjave o vračilu mesečnega temeljnega dohodka, z vidika FURS pomeni, da je upravičenec z gotovostjo uspel ugotoviti, da je pogoj, ki se nanaša na upad prihodkov, izpolnjen. V nasprotnem je namreč v skladu z navedenimi določbami pomoč dolžan vrniti. Predvidevamo, da bodo kmetje svoje ugotovitve utemeljili na preverljivih dejstvih in jih podprli z ustreznimi dokazili.

V kolikor kmet ne razpolaga z nikakršnim dokazilom, pomeni, da tudi sam ne more pravilno oceniti upada prihodkov, kar pa glede na zgoraj navedene določbe pomeni, da je treba pomoč vrniti. Primeroma menimo, da je mogoče upad prihodkov dokazati tudi na podlagi morebitnih preklicanih pogodb med kmetom kot dobaviteljem in prevzemnikom blaga in druga komunikacija s stalnimi ali občasnimi prevzemniki blaga, iz katere izhaja upad poslovanja glede na leto 2019.

Poleg navedenega menimo, da vsak subjekt, ki posluje na trgu, tudi tisti, ki ni zavezan k vodenju poslovnih evidenc, vodi določene podatke o svojem poslovanju, vsaj za svoje lastne, zasebne namene. Tudi te evidence lahko predstavljajo ustrezno dokazilo, vendar samo če so takšne, da jih davčni organ lahko verodostojno presoja. Navedeno pa se lahko ugotavlja samo v konkretnem postopku.«

Vsak kmečki zavarovanec, ki je oziroma še bo uveljavil mesečni temeljni dohodek, bo torej ocenjen upad prihodkov po potrebi moral podpreti z ustreznimi dokazili. V nasprotnem primeru je dolžan mesečni temeljni dohodek vrniti.