Na posvetu na sejmu Agra so govorci razpravljali o pomanjkanju investicij in vzpodbud za območja z omejenimi dejavniki kmetovanja, predstavili so tudi razhajanja med regijami in deprivilegiranost zahodne regije.

Ključne besede: hribovske in gorske kmetije, investicje, pomenjkanje, regije.

Združenje hribovskih in gorskih kmetov je opozorilo, da imajo največje pomanjkanje vzpodbud srednje kmetije. Tri četrtine vseh naložb kmetijska gospodarstva (4. 1. ) je bilo namenjeno velikim družinskim kmetijam, ki obdelujejo le četrtino slovenskih kmetijskih zemljišč. Večina sredstev je bilo dodeljenih kmetijam na vzhodnem delu Slovenije. Posebej so bile zapostavljene kmetije srednje velikosti. Ključni razlogi za tako stanje so tekmovanje med neenakimi kmetijami, pomankanje specializiranih razpisov glede na tip in velikost kmetije, dejstvo, da sredstva niso določena vnaprej in ne upoštevajo teže in pomena posameznih kmetij glede na strateške cilje, prednost so imele kmetije, ki so v investicijo vključile elemente, vezane na zeleno politiko. »Na koncu to pripelje do tega, da še tistih, ki bi želeli biti tam, ne bo več. Zdaj je zadnji trenutek, da se ustavimo in pogledamo, kaj je treba narediti,« je povedala Irena Orešnik, predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije.

Janez Beja, podpredsednik Združenja hribovskih in gorskih kmetov, ki je vodil posvet, je uvodoma dejal, da se o investicijskem primanjkljaju na hribovskih kmetijah »pogovarjamo najmanj 20, 30 let prepozno.« Povedal je, da ima Ministrstvo za kmetijstvo mačehovski odnos do hribovskih kmetov. Polna usta so ministrstva, kako ohraniti male in hribovske kemtije, dejstva pa kažejo na popolnoma nekaj drugega.

Stanko Jamnik, vršilec dolžnosti direktorja KGZ Celje je povedal, da so razlike med posameznimi regijami zelo velike. Podravska, Pomurska, Savinska regija izstopajo po številu odobrenih vlog. Investicijski interes na terenu je bistveno večji, kot izkaže s številom oddanih vlog. »Takšno zavračanje na razpisih jemlje kmetijam in celemu območju voljo za kandidiranje. Investiranje v razvoj na teh območjih je nujno potrebno in je bistveno cenejše kot odpravljanje zaraščanja.«

Roman Žveglič, predsednik kmetijsko gozdarske zbornice je dejal, da investicijska sposobnost v hribovskih in gorskih kmetijah je vedno problematična zaradi obsega proizvodnje in so investicije veliko težje, kot v drugih pogojih. Vseskozi opozarjamo na razhajanje med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo in vedno dobimo odgovor, da ni možno in da ne gre. »Zadovoljen sem, da smo pri spremembah strateškega načrta uspeli ubraniti zgornjo mejo sofinanciranja. To se še ni zgodilo,« je dejal.

Združenje hribovskih in gorskih kmetov med drugim predlaga, da se vključijo strokovne institucije, da se sredstva za investicije razporedijo glede na delež zemljišč, ki jih določena skupina obdeluje. 80% sredstev naj se nameni srednjim kmetijam, prav tako predlagajo ločen razpis za gorsko mehanizacijo in opremo. Menijo, da je treba dati prednost tistim, ki še niso bili prejemniki investicijskih sredstev.