Janez Pirc, direktor KGZS; Alenka Marjetič Žnider, Zadružna zveza Slovenije; Martin Žbogar, Zveza slovenske podeželske mladine; mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave; Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije; Dr. Martina

V Državnem svetu je potekala okrogla miza z naslovom Strategija razvoja biotehniškega izobraževanja in usposabljanja. Posvet sta organizirala Komisija za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino in Konzorcij biotehniških šol Slovenije.

Ključne besede: biotehniško izobraževanje, mladi, usposabljanje, prihodnost.

Namen posveta je posodobiti Strategijo razvoja biotehniškega izobraževanja in usposabljanja, ki je bila sprejeta 2006 skupaj s prenovljenimi programi na srednješolskem in višješolskem področju. Izdelana strategija z biotehniškega področja je pomembna z vidika zagotavljanja kakovostnih kadrov za celotno biotehniko s posebnim poudarkom na zagotavljanju prehranske varnosti prebivalcem Slovenije.

Janez Pirc, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je povedal, da si  želijo še več povezovanja s fakultetami, Kmetijskim inšititutom in drugimi. To je po njegovo zagotovo recept za ukrep. Opozoril je, da bo v prihodnje treba delati na privabljanju mladih v zaposlovanje v kmetijstvu: »Ugotavljamo, da se tako kot povsod soočamo s pomanjkanjem strokovnjakov. Več kot 700 nas je v sistemu zbornice, kaka tretjina se bo v prihodnosti upokojila.«

Alenka Marjetič Žnider iz Zadružne zveze Slovenije je opozorila, da celoten sistem močno spodbuja individualizem, mladi pa želijo sodelovati, morda pa premalo slišijo o zadrugah. Zato je srednje šolstvo tisto, ki mora mlade privabiti, jih naučiti vseh veščin, ki jih potrebuje zadružnik, da ustrezno upravlja zadrugo, jo krepi in razvija.

Največja prepreka za mlade, da bi pisali lepe zgodbe, je pomanjkanje znanja, pa je izpostavil  Martin Žbogar iz Zveze slovenske podeželske mladine: »Ne gre le za znanje o kmetijstvu v praksi, ampak tudi za računovodstvo, davke, pravo, vodenje kmetije, spodbujanje mladih za inovativnosti.« Ključna zadeva, da se mlad človek odloči za prevzem kmetije je, to, da ima možnost razvoja in da je ekonomska računica. Če tega ni, se bo mlad odločil za drug poklic, je še dodal.

Mlade je treba privabiti v biotehniško izobraževanje predvsem zaradi zelenega prehoda, je  opozoril Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave: »Zeleni prehod ni enostavna stvar in najslabše, kar lahko počnemo, je, da stopicljamo na mestu. Stvar kmetijske politike je, da finančne tokove preusmeri tako, da bo zeleni prehod za kmete sprejemljiv.«

Dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete je izpostavila še en vidik pomembnosti kakovostnega izobraževalnega sistema: »V interesu nam je, da je šolski sistem močen, da dobimo dober kader. Konec koncev so to ljudje, ki grejo študirat, ker se bodo zaposlovali na inštitucijah, ki bodo krojile politike. Zato je pomembno, da je ta sistem močen.«

Organizatorji posveta so še poudarili, da bodo morali biti ukrepi usmerjanju k zagotavljanju višje dodane vrednosti v teh panogah, da se bo vključilo večje število mladih. Za doseganje odličnih rezultatov se morajo institucije še bolj povezati med seboj. Prav tako bodo nujna večja finančna vlaganja v ta področja s strani različnih ministrstev in s strani gospodarskega sektorja, kar bi bilo  smiselno urediti sistemsko na podlagi vnaprej jasnih pravil.