V Državnem svetu je potekal posvet o vprašanju slovenske samooskrbe v celotni verigi od kmeta do trgovine. Namen posveta je deležnike v verigi spodbuditi k sodelovanju in iskanju sistemskih rešitev za zagotavljanje prehranske varnosti.

Ključne besede: posvet, samooskrba, rešitve.

Najslabše smo Slovenci samooskrbni pri pšenici, krompirju in zelenjavi ter sadju. Stopnja samooskrbe pri sadju je le 29,2 %, pri zelenjavi pa 38, 4%. Ana Le Marechal Kolar, generalna direktorica Direktorata za hrano in ribištvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je povedala: »Na področju zelenjave imamo še veliko odprtih možnosti, treba je investirati v namakalne sisteme, rastlinjake, nove tehnologije, na katerih moramo delati. Treba je tudi razmišljati o organiziranosti v verigi, da se zagotovi neka stabilnost.« Popolnoma samooskrbni smo pri govedu, perutnini in kravjem mleku, manko imamo pri svinjskem mesu. Le Marechal Kolar je mnenja, da je ena izmed rešitev nizke samooskrbe izboljšanje prehranskega sistema. Potrebna so strukturne spremembe, kjer je treba obravnavati celotno verigo preskrbe s hrano.

Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta, je opozoril, da v Sloveniji razmerje med površinami njiv in številom prebivalstva znaša manj kot polovico evropskega povprečja: »V Državnem svetu se zavedamo pomena prehranske varnosti in samooskrbe, ki sta ključna elementa prehranske suverenosti. Imamo nizko raven samooskrbe, ki ogroža stabilnost našega prehranskega sistema. Izziv je tudi premajhen delež domače hrane v prehrani slovenskega prebivalstva.«

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je dejal, da so razmere, v katerih pridelujejo hrano slovenski kmetje, težke. Glede na birokratske ovire, dostopnost zemljišč, omejitev glede fitofarmacevtskih sredstev (na voljo polovico manj snovi kot v EU), je stopnja samooskrbe dobra, lahko bi bila pa še boljša. »Zato kmetijstva ne smemo prepustiti stihiji. Tako kot si trgovci želijo konstantnosti pridelkov, si kmetje želimo stabilnosti in dolgoročnosti,« je dejal.

Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije je dejal, da so med ključnimi ukrepi dolgoročna strategija kmetijstva in živilstva, ciljne investicije v infrastrukturo, tehnološki napredek, kadre in znanje ter pravne podlage za sklepanje sporazumov, dogovorov v verigi v skladu s pravili konkurence.

Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, je opozoril, da Slovenija nima možnosti za popolno samooskrbo, saj je slaba tretjina  države v območju, ki nima možnosti za kmetijsko pridelavo. Slovenija ima visoko stopnjo poseljenosti, interes za površine, kjer je možna kmetijska pridelava je izjemno visok in hkrati izjemno konflikten. Treba je usposobiti dodatne pridelovalne površine, dvigniti intenzivnost, znanje in inovacije ter razne oblike povezovanja in sodelovanja.

Interes slovenske trgovine je, da se poveča število slovenskih živil v trgovinah je poudarila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije. Slovenija je prehransko varno država, potrebno pa je izboljšati našo samooskrbo. Postregla je s podatkom, da gospodinjstva za hrano in pijačo na leto namenijo 18,2 odstotka vseh svojih izdatkov, povprečje v EU pa je nižje, 17, 3 %. V letu 2023 smo uvozili 2,3 milijona ton hrane in pijač. 66% je predelane hrane.

Na posvetu so deležniki predstavili tudi številne dobre prakse v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji in širše. Pobudniki posveta želijo identificirati tako dobre prakse kot zaznane slabosti in težave v verigi preskrbe s hrano z vidika posameznega deležnika ter oblikovati predloge za izboljšanje stanja.